Alternativne tehnologije hlajenja

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Na žalost daleč najpogosteje uporabljam računalnik, narava mojega dela je pač takšna, da večino delovnega časa preživim za računalnikom. Med laboratorijskimi instrumenti, ki jih najraje uporabljam, pa bi izbral termografsko kamero, torej kamero, ki meri in zaznava temperaturno polje in porazdelitev temperature po površini. Današnje termografske kamere so zelo zmogljive in omogočajo posnetke z izjemno ločljivostjo, kar nam omogoča opazovanje novih pojavov in pri rezultatu včasih ne vem, ali gre za kakšno umetniško sliko ali za tako nenavadno porazdelitev temperatur.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujemo alternativne tehnologije hlajenja. Dandanes praktično vsi hladilni sistemi ter klimatske naprave temeljijo na parno-kompresijski tehnologiji. To je skoraj 200 let stara tehnologija, ki pa je relativno slabo učinkovita ter še vedno uporablja za okolje škodljiva hladiva. Mi razvijamo alternativno tehnologijo na temelju elastokaloričnega učinka, ki ga zaznamo kot spremembo temperature, ko določene materiale obremenimo z zunanjo silo. Ko material obremenimo, se segreje, ko pa ga razbremenimo, se ohladi pod začetno temperaturo, kar lahko izkoriščamo za hlajenje. Začetni podatki kažejo, da bi ta tehnologija lahko bila bolj učinkovita, predvsem pa je prijaznejša do okolja, saj temelji na takšnih materialih.

Zakaj imate radi znanost?

Uf, težko vprašanje … Saj je nimam vedno rad, včasih mi gre prav na živce – predvsem ko si kakšnih rezultatov ne znam razložiti in me potem to še lep čas preganja.

V znanosti uživam predvsem, ker mi omogoča svobodo. Raziskovanje novih stvari na nov način. Sem zelo sistematičen človek in uživam v tako imenovanem principu od spodaj navzgor. To pomeni, da najprej želim razumeti osnovne pojave, delovanje posameznih komponent, kar nato zložimo v večjo celoto. Vsi moji raziskovalni projekti so zasnovani na ta način.

Prenos podatkov pri teleportaciji

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Res upam, da novo tehnologijo hlajenja, ki bo bolj učinkovita in do okolja prijazna.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Verjetno med doktoratom, ko sta me znanstvenoraziskovalno delo in ta način razmišljanja res prevzela. Moja mama pa je ob tem rekla, če še ne mislim iti v službo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Trenutno sem predvsem očka petletnice in dveletnika, to mi vzame skorajda ves prosti čas. Preostale trenutke poskušam izkoristiti za šport.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Po mojem predvsem to, da ne odneha, da vedno razmišlja o novih, drugačnih rešitvah in da zna poiskati informacije. V bistvu nič drugače kot pri kakšnih drugih poklicih.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Tok zgodovine je težko spremeniti, še težje pa je to napovedati. Predvsem upam na preboj na dveh področjih, in sicer v medicini in energetiki. Zdravilo za raka ter obnovljiv vir energije, ki bo zadostil globalnim potrebam, bi bili takšni prelomni odkritji.

Lahko robot prevaja (bolje) kot človek?

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, jaz imam raje noge na tleh. Še bolje v zraku, na viseči mreži ob morju, pa ne previsoko, ker me je malo strah višine.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Upam na fuzijo, stavil pa bi verjetno na sonce oziroma kombinacijo obojega. Ker je učinkovitost komercialnih sončnih celic zgolj okoli 15 odstotkov, v laboratoriju pa se rekordne vrednosti že bližajo 50 odstotkom, je jasno, da je potencial ogromen. Problem sončnega sevanja je sicer njegova nestanovitnost, zato je nujno, da se ob razvoju sončnih celic vlaga tudi v razvoj baterije za shranjevanje presežkov proizvedene elektrike.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Nikolo Teslo, da bi kakšno rekla o prenosu energije na daljavo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Predlagal bi kar klasike. Knjiga: Kratka zgodovina časa (A Brief History of Time) Stephena Hawkinga. Film: Čudoviti um (A Beautiful Mind). Revija: Življenje in tehnika (slovenska revija). In še nekaj za nasmejat: Veliki pokovci (The Big Bang Theory).

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda to, da so ključni elementi elastokalorične tehnologije hlajenja cevke iz zlitine NiTi, ki so uporabne tudi kot žilne opornice. Torej, prav mogoče je, da bo nekoč enak material hladil živila v našem hladilniku ter omogočal pretok krvi po naših žilah (no, upam sicer, da ne).