Fascinantna narava rastlin

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Zagotovo računalnik, preprosto je moj veliki pomočnik in asistent.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Težko (nasmeh). Ampak bom poskusila: raziskujem spojine, ki se imenujejo fenolne spojine, včasih tudi polifenoli. To so spojine, ki so vse okrog nas v naravi – v koreninah, listih, steblih, plodovih, cvetovih različnih rastlin. Z njimi se rastlina lažje prilagaja na stresne vplive iz okolja (močna svetloba, pomanjkanje vode idr.), lahko jih predstavimo kot imunski sistem rastline. S svojimi privlačnimi barvami lahko prav tako privabljajo opraševalce in raznašalce plodov, obenem pa so izjemno dobri antioksidanti. V živilih vplivajo na barvo in okus.

Raziskujem njihovo vrsto in količino v različnih sadnih plodovih, sortah, vpliv geografske lege, vpliv dozorevanja, skladiščenja. Zanima me tudi njihova količina v živilskih izdelkih iz teh plodov, kako prehajajo iz plodov med predelavo, kako tehnološki procesi vplivajo na njihovo količino, morebitne pretvorbe v nove spojine. V začetku znanstvene kariere sem se ukvarjala s polifenoli sadja (češnje, slive), nato so moje zanimanje pritegnile oljke, v zadnjih letih pa se ukvarjam z grozdjem, vinom in tudi odpadnimi grozdnimi tropinami kot pomembnim virom teh spojin, ki bi jih lahko uporabili za različne namene v pridelavi hrane namesto sintetičnih aditivov.

Zakaj imate radi znanost?

Od nekdaj sem rada vedela, kako stvari delujejo, fascinira me narava rastlin s svojim sistemom prilagajanja, rasti, razmnoževanja kot tudi to, kaj lahko mi naredimo, da z njo čim bolj sodelujemo, da pridelamo čim boljše pridelke in potem izdelke iz njih, na primer grozdje in vino.

Grozdne tropine bi lahko uporabili za različne namene v pridelavi hrane namesto sintetičnih aditivov.  FOTO: Marko Feist

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Mislim, da je moje delo v znanosti del večje zgodbe – lahko pripomorem k delčku razumevanja svojega raziskovalnega področja. Kot profesorica pa aktivno in kot dekanja posredno prispevam k dvigu ravni znanja na področju vinogradništva in vinarstva v Sloveniji.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Že med opravljanjem diplome na univerzitetnem študiju živilstva sem izjemno uživala v raziskovalnem delu v laboratoriju in verjetno je to zaznamovalo moje poznejše odločitve v karieri. Po študiju me je karierna pot za kratek čas zapeljala v industrijo, kjer sem zagotovo dobila koristne izkušnje, ki jih v akademskem svetu ne dobiš, pridejo pa še danes prav. Ko je znanost potrkala na moja vrata, sem pograbila priložnost brez obotavljanja in mi ni bilo nikoli žal, čeprav ni vedno lahko.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Imam zelo malo prostega časa, zato ga preživljam predvsem z družino, svojo psičko in prijatelji. To je to. Za drugo zmanjka časa – za zdaj. Je pa kar nekaj načrtov, ko bo več časa ...

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost, vztrajnost, kritičnost in timski duh. Brez sodelovanja ne gre.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Vprašajte me čez kakih 20 let, takrat bom verjetno bolj suverena v odgovoru.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Karkoli zelenega in da ne bo obremenjevalo okolja.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Kar nekaj jih je, predvsem pa bi uživala v pogovoru s tistimi, ki so postavljali temelje na področju analitike in prepoznavanja polifenolnih spojin v sadju, grozdju – takrat, ko niso bili še vsi laboratoriji opremljeni s sodobno analitsko opremo. Čudovite stvari so počeli, rezultati njihovih raziskav pa še vedno stojijo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Prva knjiga, ki mi pride na misel – če koga zanima kemija vina –, zagotovo Understanding wine chemistry (Razumevanje kemije vina) dr. Waterhousa, pa vse oddaje, portali, s katerimi se poskuša znanost približati javnosti (Ugriznimo znanost, Znanost na cesti).

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Doslej so identificirali že več kot 8000 različnih rastlinskih fenolov. Iste spojine lahko zasledimo v različnih rastlinah in plodovih.