Neomejen dostop | že od 9,99€
Ker delam na področju sinteze (nano)materialov, najpogosteje in tudi najraje uporabljam elektronski mikroskop. Z njim lahko spremljam obliko pripravljenih materialov, določim elemente, ki sestavljajo naš material, ali na atomski ravni spremljam njihovo strukturo in sestavo.
Generalno se ukvarjam s sintezo in karakterizacijo (nano)materialov. Trenutno so moja tematika topološki izolatorji. V šali rečem, da so to bipolarni materiali. Namreč, v notranjosti materiala so izolatorji, na površini pa so zaradi površinskih topoloških stanj prevodniki. Ta stanja pa definirajo topološke izolatorje. S kolegi trenutno razvijamo enostavno metodo za detektiranje površinskih stanj na nanodelcih. Metoda temelji na merjenju njihovih optičnih lastnosti. Zdaj lahko topološka stanja določimo oziroma opazujemo samo na volumenskih materialih, ob pomoči drage in zapletene opreme. Naša metoda pa bo omogočila hitro in poceni kontrolo, ali je naš predvideni nanomaterial topološki izolator ali ne.
Delo v znanosti je zelo razgibano. Veliko je neznanega, veliko je ugank. Ko rešiš en problem, se pojavi drugi, še bolj zanimiv in tako naprej. Nikoli ne veš, kje te čaka nov izziv.
Brez materialov ni ničesar. Področje sinteze novih materialov in njihove karakterizacije je v bistvu začetek vsega. Da lahko razvijemo boljše, hitrejše, okoljsko sprejemljive tehnologije, potrebujemo nove materiale z boljšimi lastnostmi, kot jih izkazujejo materiali danes.
Znanost me je zanimala, odkar pomnim. V osnovni šoli sem že kuhal razne »napoje«, sestavljene iz stvari, ki sem jih našel doma. Vse bi bilo lepo in prav, če teh napojev ne bi skril in če ne bi čez čas začeli smrdeti. Prav resno pa sem se za to pot odločil v srednji šoli, ko sem sodeloval v manjšem raziskovalnem projektu o čiščenju vode z magnetnimi nanodelci.
Ker sem avgusta 2020 dobil hčerko, skoraj večino preostalega časa posvetim njej in partnerici. Poleg tega se ukvarjam s promocijo znanosti. Kot član ekipe Znanost na cesti in v povezavi z Univerzo v Novi Gorici, kjer sem zaposlen, si želim razširiti promocijske aktivnosti tudi na goriško in vipavsko regijo. Zelo rad sem v naravi, tako da prosti čas namenim tudi raznim športom, kot so gorsko kolesarstvo, plezanje, pohodništvo, tek, supanje in še kaj se najde.
Radovednost. Brez nje sploh ne bi raziskovali neznanega in si odgovorili na toliko vprašanj.
Menim, da ni samo ene stvari, ki bi generalno vplivala na tok zgodovine. Zelo pomembna pa bodo vsa odkritja, povezana z varovanjem našega okolja. Torej zelene, do okolja prijazne tehnologije, metode za čiščenje polutantov itd. Ljudje se moramo zavedati, da še ni planeta B, kamor bi se lahko preselili.
Seveda, vesolje in neznano sta me vedno privlačila. V srednji šoli sem se celo prijavil na razpis, s katerim so iskali potencialne kandidate za na Mars. Seveda bolj v šali kot zares. Doma pa tudi niso bili najbolj navdušeni nad to idejo.
Ne bi stavil na samo en vir, temveč na kombinacijo vetrne, vodne in jedrske energije. V daljni prihodnosti pa tudi na fuzijsko.
Z gospodoma Jamesom Watsonom in Francisom Crickom. Vendar najbrž ne bi šli na kavo, ampak na pivo v gostilno, kjer sta razvozlala strukturo vijačnice DNK. Verjamem, da bi po nekaj pivih dobili še kakšno genialno idejo.
Priporočam serijo dogodkov, ki jih organizira Znanost na cesti, televizijsko oddajo Ugriznimo znanost in radijsko oddajo Frekvenca X. Zelo rad poslušam tudi razne podkaste, ki niso nujno strogo znanstveno naravnani. Priporočil bi še podkasta A res, tega ne veš? in Številke.
Ustvarjanje materialov ni tako pompozno, kot je prikazano v filmih, risankah. Eksperimenti trajajo od nekaj sekund do več dni. Zanimivo delo se začne z ugotavljanjem njihovih lastnosti.
———
Doc. dr. Blaž Belec je zaposlen v Laboratoriju za raziskave materialov na Univerzi v Novi Gorici.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji