Neomejen dostop | že od 9,99€
Najpogosteje uporabljam spektralni analizator, ki omogoča opazovanje raznovrstnih signalov v frekvenčnem prostoru. Naj bodo to časovno spreminjajoči se svetlobni signali ali visokofrekvenčni radijski signali, nam spektralni analizator vedno razkrije v njih skrite frekvenčne komponente.
Moje raziskovanje je na področju prenosa informacij, kjer raziskujem najbolj varne možnosti za prenos signala najboljše kakovosti z najmanjšo porabo moči in frekvenčne pasovne širine z najenostavnejšo informacijsko-komunikacijsko (IKT) opremo. Pri tem se najbolj naslanjam na optično in radijsko komunikacijsko tehnologijo. V zadnjem času pa tudi na njuno konvergenco v tehnologijo mikrovalovne fotonike.
Ker je iskrena. Ker na koncu vedno zmaga. In v človeški naravi je, da smo radi na strani zmagovalca. Pri tem pa ne smemo enačiti znanosti z znanstveniki. Znanost je proces, v katerem se raziskuje bistvo naravnih pojavov, ki so danes daleč pod našim nivojem zaznavanja. Ta proces deluje, kar se je pokazalo že velikokrat v zgodovini. Znanstveniki pa nismo popolni in imamo vse človeške lastnosti. Na žalost tudi slabe. Znanstvenik, ki uporablja znanost narobe ali z namenom zavajanja, ne ravna znanstveno. Vendar se je že velikokrat izkazalo, da resnice nikakor ni mogoče za vedno obdržati skrite. Prej ali slej zmaga znanstvena metoda.
Teleportacijo. Stroj, ki bi nas teleportiral na drug kraj. Seveda sam delam na enem manjšem elementu celotnega tehnološkega mozaika, ki bo omogočal teleportacijo. To je na prenosu velike količine podatkov z izvornega kraja na želeno destinacijo teleportiranja. Ta povezava mora biti dovolj zmogljiva, varna in delovati brez napak. Narediti moramo podatkovno zvezo, ki bo delovala dovolj hitro, da ne bo več smiselno uporabljati današnjih prevoznih sredstev.
Ne vem čisto točno, kaj me je usmerilo v znanstvene vode in kdaj. Mogoče že, ko sem razdrl prvo električno igračo, ker sem hotel videti, kaj je notri. Mogoče ob gledanju znanstvenih dokumentarcev. Mogoče ob tem, ko sem videl, da lahko koristim človeštvu.
Poučujem. Širim svoja spoznanja med študenti in v širši družbi. Danes se moramo univerzitetni profesorji zavedati, da znanja željni ljudje niso samo v predavalnicah in laboratorijih, temveč tudi v širši družbi. Zato moramo biti z znanstvenimi razlagami prisotni tudi na družbenih omrežjih. Poleg vseh znanstvenih in strokovnih objav moramo vsake toliko v dnevnem časopisju objaviti kakšen članek, v katerem v poljudnem jeziku predstavimo, kako bodo naši dosežki izboljšali kakovost življenja.
Igrivost v divergentnem razmišljanju.
IKT že spreminjajo naše življenje. Vesel sem, da živim v obdobju, ko smo se naučili prenašati signale po optičnem vlaknu. V prihodnje pa si veliko obetam od rezultatov druge kvantne revolucije, vključno s kvantnimi računalniki, povezanimi z absolutno varnimi kvantnimi protokoli. Vendar smo tukaj šele na začetku, in čeprav sem svoj prvi prototip kvantne povezave naredil že pred petnajstimi leti, še ne vidim množične uporabe v času mojega življenja.
Seveda. Še raje kot z vesoljsko ladjo pa bi tja rad potoval s teleportacijo. Mogoče bi bilo tudi manj naporno in ne bi imel motenj v spanju zaradi potovanja.
Vir energije v našem osončju je Sonce. Zagotovo bi torej morali razmisliti o tem, kako ga čim bolj neposredno izkoristiti. Brez pretvorb v vmesne stopnje, ki vnašajo izgube.
Z Nikolo Teslom. Zato, da bi ugotovil, ali je bil obseden s številom tri že pred izumom trifaznega električnega toka ali šele po njem (smeh). Pa tudi, da bi ga vprašal, zakaj je pri predstavitvi svojih izumov pretiraval in spravljal širše ljudske množice v kolektivno histerijo.
Dve knjigi. Kratko zgodovino skoraj vsega Billa Brysona, ki je lahko tudi čudovito darilo, vendar obstaja nevarnost, da obdarovanec na svet okrog sebe ne bo nikoli več gledal z istimi očmi. In Slabo znanost Bena Goldacra, ki pripoveduje o zavajanju v imenu znanosti.
Morda to, da je optično vlakno tako širokopasovni medij, da ga še dolgo ne bo treba nadomestiti. Upam staviti, da kdor ima danes doma optično vlakno, mu ga še vsaj sto let ne bo treba zamenjati za nobeno drugo infrastrukturo. Je najbolj trajnosten in ekonomičen način prenosa informacij, saj za prenos informacije potrebujemo tudi do milijonkrat manj energije kot pri brezžičnih omrežjih.
Prof. dr. Boštjan Batagelj je strokovnjak za optične in radijske komunikacije, mikrovalovno tehniko in fotoniko. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani predava na katedri za informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji