V življenju vsi skoraj ves čas raziskujemo

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Svinčnik! Sem biolog – ekolog z nekaj patine, velik pomen v raziskavah dajem kvalitetnemu zbiranju podatkov na terenu. Res je, tudi na terenu danes ne gre brez tehnične opreme, a na koncu je še vedno treba narediti zapis, kje, kdo in kdaj je podatek zbral. Tu brez uporabe svinčnika, vsaj na mojem področju, ne gre.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Delujem na področju ekologije. Ekologija je veda, ki raziskuje, kako, s kakšnimi procesi in mehanizmi je živim bitjem uspelo, da se življenje na Zemlji bohoti že tri in pol milijarde (3.500.000.000) let in kako je eni sami vrsti uspelo v pičlih nekaj sto (100) letih ta ustroj zamajati v temeljih.

Zakaj imate radi znanost?

Zaradi mešanice genov in vplivov iz okolja.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Vsemu človeštvu? Se mi zdi, da se z leti raziskovalcu visokoleteči cilji malo obrusijo. Jaz bi bil vesel že, če bi mi večini Slovencev uspelo dopovedati, da ekologija nima prav nobene zveze z varčnimi žarnicami, električnimi avtomobili in zdravo hrano. Sicer pa sem vesel vsakič, ko kdo citira moje delo. To je način, da se nekateri drobci tvojega dela počasi, pogosto tudi nevidno vgradijo v splošno znanje.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Prvi namig sem dobil v osnovni šoli. Pri slovenščini sem proste spise vedno pisal, recimo temu, podpovprečno. Ko je učiteljica nekoč razdeljevala naše izdelke, je pri meni zavila z očmi in rekla: »Saj znanstvenik boš mogoče dober, pisati pa ne znaš!« Še danes mi ni jasno, ali je bilo to mišljeno kot pohvala ali graja.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Ne vem, če boste z odgovorom zadovoljni, a v življenju vsi skoraj ves čas raziskujemo, tako da za kaj drugega niti ni časa. Na vsakem koraku postavljamo hipoteze in jih preizkušamo. Tipičen primer bi recimo bil, ko v gostilni naročiš jed, ki je videti dobro, a je nisi še nikoli jedel. Na koncu ali odločitev sprejmeš kot pravilno ali pa jo zavrneš in jedi nikoli več ne naročiš.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da ne zapade skušnjavam populizma, ki ga je vedno več.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ne bi vedel.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Bi, če bi poleg priložnosti imel še pogum za takšno pot. In povsem zadovoljen bi bil tudi, če bi se zaradi tehničnih težav na plovilu obrnili nazaj že nekje pri Mesecu. V vesolje me namreč vleče to, da bi enkrat videl Zemljo »kot na dlani«.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na človeško pamet. Kaj nam pomaga še tako čist in bogat vir energije, če se vedno najde nekdo, ki ga zlorabi v svoje dobro in splošno škodo. Še vedno in z vsem se je namreč zgodilo tako.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

V prvi vrsti s Charlesom Darwinom – in poskusil bi ga pregovoriti, da ob kavi spijeva še kakšno šilce. Menda je bil precej vase zaprt človek. Da bi izvedel stvari, ki me zanimajo, bi ga moral najprej malo sprostiti. Že kar vidim, kako bi potem skupaj šla iz gostilne domov.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Težko vprašanje. Vem, da jih je veliko, a imam zelo slab pregled nad ponudbo in ne bi hotel komu narediti krivice. Predvsem pa bi »povprečno razgledanemu« svetoval, naj bere, gleda in posluša poljudne priredbe znanstvenih del, ki jih podpišejo znane in preverjene osebe s področja – ni namreč vse zlato, kar se sveti.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda, da so se z ekologijo ukvarjali že praljudje – seveda ne na akademskem nivoju.