V sodobni družbi so magneti skoraj povsod

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Trenutno najpogosteje uporabljam računalnik, najraje pa peč za zgoščevanje materialov s pulzirajočim električnim tokom. V tej peči lahko dosežemo temperaturo 2000 stopinj Celzija ali še več v samo nekaj minutah.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem materiale. Prvi so magneti na osnovi železovih oksidov, feriti, drugi pa materiali za toplotno najbolj obremenjene dele fuzijskih reaktorjev. Pri obojih se osredotočam na izbiro materialov ali njihovih mešanic ter na iskanje načina zgoščevanja, ki bi vodil do najboljših možnih lastnosti. Pri feritih želim izboljšati njihovo moč. Pri materialih za fuzijske reaktorje pa iščemo material, ki pri temperaturah nad 1000 stopinj Celzija ne bi utrpel padca mehanskih lastnosti.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je zanimiva, nepredvidljiva in ker omogoča mojim malim sivim celicam, da so ves čas v pogonu.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Razvoj materialov je vedno na neki način pripomogel k razvoju novih tehnologij in družbenemu napredku. Kot sem omenila, raziskujem magnetne materiale na osnovi železovih oksidov, ki bi z izboljšanjem magnetnih lastnosti prispevali k delni zamenjavi magnetov na osnovi redkozemeljskih elementov (Nd-Fe-B magneti). V sodobni družbi so magneti skoraj povsod, najdemo jih v elektronskih napravah, avtomobilih, vetrnih elektrarnah in še marsikje. Delna zamenjava Nd-Fe-B magnetov s feritnimi bi pomenila večjo stopnjo neodvisnosti Evrope (in preostalega sveta) od Kitajske, ki ima bolj ko ne monopol nad surovinami za Nd-Fe-B magnete. Po drugi strani pa bi material, ki bi vzdržal visoke toplotne obremenitve in pri tem ohranil prvotne lastnosti, pripomogel k hitrejšemu premiku k elektriki, pridobljeni iz fuzijskih elektrarn.

Petra Jenuš pri vstavljanju vzorca v peč za zgoščevanje materialov s pulzirajočim električnim tokom. FOTO: Janez Zavašnik  

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Pred vpisom na fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo mariborske univerze me je vleklo v različne smeri, nato pa sem med študijem začutila, da bi to lahko bilo to. Ta občutek se je nato med doktorskim študijem samo še potrdil, in če bi ponovno izbirala poklic, bi se še enkrat odločila za istega.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sem mama dobro leto in pol stare hčerke, zato veliko prostega časa preživim z njo in partnerjem ter našo psičko. Zelo radi smo v naravi, tako da so pohodi na bližnje hribe naša stalnica. Rada berem in pogledam dober film, televizijsko serijo ali obiščem koncert. V prostem času se ukvarjam tudi s promocijo znanosti, sem soustanoviteljica zavoda Znanost na cesti, kjer želimo znanost poljudno približati širši javnosti.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Težko je navesti samo eno, mora biti preplet različnih. Če moram izbrati eno, bi se odločila za radovednost. Saj brez nenehnega spraševanja zakaj ni napredka.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Preskok na nanotehnologije je bil eden teh, ki so zaznamovali življenje nas vseh. Verjamem pa tudi, da bo ves trud, vložen v fuzijske raziskave, obrodil sadove in da bomo lahko še v tem stoletju izkoriščali fuzijo za pridobivanje elektrike.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Bi, če bi bila izpolnjena dva pogoja: da bi lahko šla z mano tudi moja hči in partner in da bi bila to povratna vozovnica.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na fuzijo, seveda.

Slovenski raziskovalci sodelovali pri novem fuzijskem rekordu

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Predlagala bi kosilo z zakoncema Joliot-Curie.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam televizijsko oddajo Ugriznimo znanost in radijsko Frekvenco X, spletno stran Znanost na cesti in vse posnetke poljudnoznanstvenih predavanj, ki so tam dosegljivi, pa tudi Metino listo, Kvarkadabro, Portal v vesolje in še bi lahko naštevala. Za film bi izbrala Teorijo vsega, izmed serij pa Pojasnjeno in Planet Zemlja. Pri priporočilu knjige bi izbiro prepustila posamezniku.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Zanimivost iz fuzije: plazmo moramo segreti na 150 milijonov stopinj Celzija, da zagotovimo zlitje jeder, vendar pa bo temperatura na toplotno najbolj obremenjenih delih reaktorja precej nižja – dosegla bo nekaj tisoč stopinj.