
Neomejen dostop | že od 14,99€
Dr. Jure Trilar je zaposlen v laboratorijih za telekomunikacije in za multimedijo na katedri za informacijsko-komunikacijske tehnologije, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Kot instrument za merjenje v raziskovanju na mojem področju pogosto uporabljamo standardne vprašalnike za merjenje odnosa ljudi do določene tematike ali tehničnih orodij za merjenje pozornosti (na primer spremljanje gibanja oči) pri uporabi digitalnih rešitev. Vendar je osnovno orodje za delo večine znanstvenikov seveda računalnik. Ne zgolj za statistične in druge numerične metode za analizo podatkov, temveč tudi za ustvarjanje vsebine in učinkovito komunikacijo z ekipo in širšim okoljem.
Digitalne rešitve, algoritmi, vključno s strojnim učenjem in umetno inteligenco, postajajo vse bolj pomembne za organizacijo človeške družbene interakcije, iskanje in ustvarjanje znanja in določajo protokole naše udeležbe v javnem življenju, kako sodelujemo v družbenem in političnem diskurzu. In to, presek med novimi digitalnimi tehnologijami in družbo ter interakcija človeka z računalnikom, je moje področje raziskovalnega zanimanja. Moje delo je v polju aplikativnih raziskav, kar pomeni, da ne odkrivamo novih temeljnih zakonitosti delovanja sveta, temveč razmišljamo, kako ta nova odkritja vnesti v nove modele, nove pristope, jih narediti uporabna in nenazadnje s tem poskrbeti za izboljšanje kakovosti življenja posameznikov in skupnosti.
Ker se znanstveno raziskovanje dogaja v sodelovalnem okolju, kjer je treba teorijo in raziskovalna prizadevanja uravnotežiti z izkušnjami v praksi ter poskrbeti za dolgoročne sistemske učinke z ustreznimi politikami in ukrepi – in to, delovanje v širših ekosistemih, s čimer se izognemo ezoteričnosti znanosti, jo naredi še bolj zanimivo.
Da bomo nova orodja lahko na pravi način uporabljali za nove (in stare) civilizacijske probleme. Namen je povečati produktivnost, izboljšati uporabniško izkušnjo, zmanjšati tveganja v sistemih in zagotavljati, da digitalna tehnologija ostaja močno gonilo za izboljšanje človekovih sposobnosti.
Kot otrok sem si predstavljal, da bom, ko odrastem, kombinacija Indiana Jonesa in astronavta. Ko pa sem malo zrasel in je raziskovanje postalo del moje kariere, sem že vedel, da želim ostati na tej poti, ki omogoča nenehno izpopolnjevanje in raznovrstne tehnične in organizacijske izzive ter veselje ob proučevanju neraziskanega.
Vloga znanstvenika danes ni samo biti raziskovalec, temveč je zraven še izobraževalec, promotor znanosti, projektni vodja, svetovalec podjetnikom, prišepetovalec regulatorjem, skrbnik infrastrukture in še kaj.
Poleg službenih zadev se zanimam za motociklizem, kjer je za varno in zabavno uporabo potrebna posebna stopnja povezanosti med hitro premikajočim se strojem in človekom.
Z družino tudi zelo radi ustvarjamo z različnimi materiali, z moko, malto, kovino, lesom, papirjem in vodo – vsega se lotimo.
Pozitivnost, v smislu, da nikoli ne smeš vnaprej reči, da se česa ne da, in pozitivističen pristop, ki zapoveduje preverjanje dejstev z empiričnimi metodami.
Pomembno je tudi zavedanje, da so na videz neuspešne raziskave, ki ne prinesejo pričakovanih rezultatov ali uporabnih spoznanj, pogosto nujen del znanstvenega procesa, saj pomagajo usmerjati prihodnja prizadevanja in preprečujejo, da bi ponavljali iste napake.
Umetna inteligenca že spreminja gospodarstvo in podobo družbe. Sčasoma bi še bolj zvita umetna inteligenca reševala kompleksnejše probleme in pomagala pri novih odkritjih na področjih, kot so kvantno računalništvo, genski inženiring, superprevodniki, obnovljiva in fuzijska energija.
Ne, rad si predstavljam, da sem doma bolj koristen – bi pa z lahkoto predlagal koga drugega.
Vsekakor bo nabor uporabljenih virov tudi v prihodnosti mešan. Ko pa bo tehnologija za to bolj zrela – bi stavil na najbližjo zvezdo.
Če bi lahko, bi se oglasil na zabavi za časovne popotnike, ki jo je 28. junija 2009 organiziral astrofizik Stephen Hawking.
Zadnji dve knjigi, ki sem ju bral in sta mi dali misliti, sta Nexus avtorja Yuvala Noaha Hararija, ki prikaže zgodovino informacijskih omrežij od kamene dobe do dobe umetne inteligence, ter AI Atlas avtorice Kate Crawford, ki analizira pojme moči, političnega vpliva in planetarne stroške razvoja umetne inteligence.
Delim nabor ambicioznih raziskovalnih idej s področja interakcije med človekom in računalnikom.
Računalniki lahko berejo misli – no, vsaj na neki način; eksperiment je pokazal, da je možno z intenzivno uporabo umetne inteligence pri analizi posnetkov možganov, zajetih z magnetno resonanco (fMRI), rekonstruirati slike iz človekovih misli. Pozabite na sledenje prek spletnih piškotkov – kako uporabljate računalniško tipkovnico in miško, se lahko izrabi za vašo edinstveno identifikacijo in celo za zaznavo počutja. Spremljanje pozornosti oziroma premikanje očesa lahko razkrije več, kot so ljudje pripravljeni deliti. V marsikateri situaciji ljudje bolj zaupajo robotom kot drugim ljudem. Dolgotrajna uporaba tehnologije, predvsem navidezne resničnosti, lahko vpliva na zavedanje realnosti.
Komentarji