Znanost je verjetno edino človeško početje, ki nas pogosto preseneti

Doc. dr. Tibor Rutar, znanstvenik, ki spreminja svet, je predavatelj in raziskovalec na oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Oče sociologije, Karl Marx, je primerno opozoril, da v družboslovni analizi ne moremo uporabljati niti mikroskopov niti kemičnih reagentov, zato mora biti moč abstrakcije naš glavni instrument. K sreči je od takrat minilo poldrugo stoletje, tako da nam danes poleg golega razmišljanja računalnik in statistični programi pomagajo pri raziskovanju. Predvsem navdušeno uporabljam napredne statistične metode, ki nam omogočajo, da prepoznamo vzročne dejavnike družbenih pojavov in ne ostajamo omejeni na iskanje golih statističnih povezav, kjer ne vemo, kaj je dejavnik in kaj posledica.

Temeljna težava v sociologiji je namreč to, da običajno ne moremo izvesti pravih eksperimentov, kjer bi imeli dve povsem primerljivi skupini ljudi ali držav, nato bi eno izpostavili »tretmaju« (denimo vzgoji v konservativne vrednote ali povišanim davkom na kapital), druge pa ne, in čez čas preverili, kakšne učinke je imel »tretma« pri prvi skupini. Napredna statistika nam omogoča simulirati takšne razmere, ne da bi dejansko (in neetično) razvrščali ljudi ali države v kontrolne in eksperimentalne skupine.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Se kdaj vprašate, kako dobro (ali slabo) je informiran tipičen volivec danes; zakaj točno (če sploh) je demokratični sistem, kot ga imamo v Sloveniji, boljši za življenje kakor pa avtokracija, kot sta Madžarska ali Rusija; kako globalno odpiranje držav za trgovanje (ali zapiranje, kot danes nemočno opazujemo Donalda Trumpa) vpliva na naše življenjske standarde in neenakost med ljudmi; kako pomiki v smer bolj kapitalističnega gospodarstva (ali odmiki od njega) vplivajo na revščino, število samomorov in umorov ter denimo kvaliteto pravic, ki jih uživajo ženske; v kakšnih zgodovinskih in družbenih okoliščinah postanejo vojne bolj ali manj pogoste? To raziskujem.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je edini sistematičen podvig človeštva, da bi ugotovili, kaj vse obstaja v naravi in družbi ter kako to, kar obstaja, deluje. Ne zdrav razum, ne religija, ne vraževerje, ne fantazije, ne karkoli drugega, nič od tega nas ne vodi do resnice. Tudi znanost se včasih moti in je vedno le približek. A je edina zanesljiva metoda, ki jo imamo. Znanost je tudi zato verjetno edino človeško početje, ki nas pogosto preseneti – pričakujemo, da bodo podatki potrdili, kar hočemo verjeti, pa se izkaže ravno obratno. To je prekleto zabavno in stimulativno.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Vednost o tem, kako spreminjati družbo, če želimo doseči določene izkupičke. Marsikoga, sploh pa domnevno politike, zanima, kakšne družbene reforme bi zmanjšale revščino, prepolovile kriminal, dvignile družbeno zaupanje ali povečale zadovoljstvo z življenjem.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Nekje v zadnjem letniku dodiplomskega študija. Naenkrat sem dobil močen (čeprav verjetno naiven) občutek, da mi gre razmišljanje o družboslovnih pojavih kar dobro od rok, predvsem pa sta me naravno pritegnili neintuitivnost delovanja in preprosto vplivnost političnih in ekonomskih dogodkov v tistem času (okoli leta 2012, na vrhu recesije v Sloveniji).

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Moje življenje onstran raziskovanja bi se večini zdelo običajno, mogoče celo dolgočasno. Vsaj za zdaj je kar raziskovanje moj hobi. Mogoče se sliši hecno, a mene zabava.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Če rečem radovednost, je to kliše. A verjemite, da je radovednosti veliko premalo na svetu, celo ponekod v znanosti.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Dogaja se pravkar in večina se ga verjetno ne zaveda dovolj: umetna inteligenca. Svet nikoli več ne bo tak, kot smo ga poznali.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Verjetno bi potovanje organiziral Elon Musk, in on ni ravno moj tip človeka!

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Glede na to, kakšne so videti »krivulje učenja« za obnovljive vire energije, gotovo nanje, sploh v povezavi z nedavnimi preboji na področju baterijske hrambe. Pred desetletji bi rekel jedrska energija, a to prihodnost smo žal povečini že zapravili zaradi neutemeljenih zdravorazumskih skrbi glede njene domnevne nevarnosti. Škoda.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Gotovo z »marsovcem« Johnom von Neumannom, čeprav on od najinega pogovora ne bi imel nič. Odprite brskalnik, vpišite njegovo ime ter angleško besedo »stories« in preberite prvih nekaj zadetkov. Resno!

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigi The Scout Mindset Julie Galef in Social Democratic Capitalism Lana Kenworthyja, spletno stran Our World in Data in poljudna predavanja Josha Angrista Mastering Econometrics.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da je sociologija čisto zares znanost.