Morda nikoli več ne boste pleli

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Kot biologinja se pri svojem delu velikokrat srečam z mikroskopom, napravo, ki nam omogoča, da zelo majhne stvari sploh vidimo. Tako lahko z njim preučujemo, kako so rastline zgrajene in kaj se dogaja v njihovi notranjosti, v celicah.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Rastline med seboj tekmujejo za naravne vire, vodo, sončno svetlobo, prostor. Nekatere so pri tem uspešnejše kot druge, saj imajo skrivno biokemijsko orožje: alelopatijo. Alelopatske rastline v okolico sproščajo posebne snovi, ki zavrejo rast bližnjih rastlin. Tudi veliko invazivnih rastlin ima alelopatijo, kar jim omogoča, da še hitreje izpodrivajo naše vrste. Tak primer sta japonski in češki dresnik, ki lahko en dva tri zrasteta več metrov visoko. Težave z njima imamo tudi v Sloveniji. V okviru svojega doktorata raziskujem alelopatijo pri invazivnih dresnikih in poskušam ugotoviti, kako zavrejo rast izpostavljenih rastlin.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je zelo kreativna in mi omogoča, da se vsak dan naučim kaj novega. Vsak rezultat potem vodi do kupa novih vprašanj, tako da izzivov v znanosti zares nikoli ne zmanjka.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Z alelopatijo bi se lahko izognili pletju plevela! Kar predstavljajte si: na vrt posadite vrtno rastlino, ki ima hkrati tudi alelopatijo (na primer pšenico, sončnico, ajdo, kumaro …), in ta z njo kar sama poskrbi, da v okolici pleveli ne rastejo. S takim načinom bi lahko v kmetijstvu tudi močno zmanjšali uporabo herbicidov. Po drugi strani pa bi bilo poznavanje mehanizma alelopatije pomembno pri ukrepih za omejitev širjenja invazivnih rastlin, kot so dresniki.


 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Že od malega me je privlačila narava in vse, kar je povezano z njo. Spomnim se, da sem imela štiri leta, ko sem dobila nekaj ribic. Prepričana sem bila, da morajo biti zelo žejne, saj so ves čas plavale. Zato sem nič hudega sluteč z njimi radodarno delila svoj jabolčni sok. No, naslednji dan niso več plavale, meni pa je bilo zelo hudo. Zanimivo, da tudi dvajset let kasneje pri svojih raziskavah uporabljam različne sokove, le da zdaj z njimi zalivam rastline. Učinek pa je precej podoben.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Pišem otroške zgodbe in mladinske romane. Všeč mi je literatura. Zdi se mi, da smo biologi precej v prednosti, saj lahko biološko znanje učinkovito uporabimo tudi kot snov kakšnega napetega romana. Rišem in slikam, a bolj za dušo. Rada se ukvarjam s športom, zadnje čase predvsem s plavanjem in tekom.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Poštenost.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Genski inženiring, spreminjanje DNK. Po eni strani lahko z novimi tehnologijami zdravimo bolezni, po drugi strani pa to področje skriva veliko etičnih pasti. Ravno zato sta tudi v znanosti pomembna vest in osnovno spoštovanje do življenja.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Seveda! Še posebej bi bilo zanimivo, če bi lahko tam naredili kakšen poskus, na primer, kako rastline rastejo v vesolju.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Na kavo ne bi šla, ker je ne pijem. Bi šla pa z veseljem na čaj z Jane Goodall, primatologinjo, ki se je v mojih letih odpravila v Tanzanijo in tam svoje življenje posvetila preučevanju šimpanzov.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Všeč so mi BBC-jeve dokumentarne serije o naravi, tudi slovenska televizijska oddaja Ugriznimo v znanost in radijska Frekvenca X imata zelo zanimive prispevke. Od dokumentarnih filmov sta me pred leti najbolj pretresla dva: Neprijetna resnica in Hrana, d. d. Hkrati poskušam tudi sama skrivnosti iz sveta narave zanimivo in razumljivo približati ljudem. Zato zadnja leta v reviji Ognjišče pripravljam rubriko Znanstvene skrivnosti, v kateri vsak mesec iščem odgovore o rastlinah, mikroorganizmih, živalih in ljudeh.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Rastline na svoj način zaznavajo letne čase. To pomeni, da semena spomladi bolje kalijo in rastline hitreje rastejo kot v zimskem času. Čeprav imamo v laboratorijih vse leto enake pogoje, rastline včasih vseeno rastejo po svoje.