Opolnomočenje bolnikov za boljši nadzor pri soočanju z zdravstvenimi težavami

Doc. dr. Sara Atanasova je raziskovalka na Centru za metodologijo in informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Ker proučujem družbeno delovanje, najraje vprašam ljudi o njihovih zaznavah, mnenju, odnosu ali pa načinih vedenja in odziva na določene prakse, pojave. To najraje naredim s povezovanjem kvalitativnih in kvantitativnih metod. Na primer opravim intervjuje, da se poglobim v raziskovani problem, nato pa oblikujem anketni vprašalnik z merskimi instrumenti, ki morajo biti veljavni in zanesljivi, da lahko dobro izmerijo različna stališča, zaznave in podobno.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem družbeno delovanje na področju zdravja in zdravstva, predvsem kako različne digitalne tehnologije vplivajo na družbene prakse, odnose, vedenje na področju zdravja. Najintenzivneje se ukvarjam s proučevanjem opolnomočenja pacientov. Opolnomočenje je kompleksen proces, ki lahko ob določenih pogojih paciente vodi v boljše kompetence, samoučinkovitost in nadzor pri soočanju z zdravstvenimi težavami. Pri tem me zanima, kateri so ključni dejavniki, ki vodijo do opolnomočenja pacientov. Ti lahko izvirajo iz posameznikov (npr. njihove (digitalne) zdravstvene pismenosti), iz zdravstvenih storitev in njihovega izvajanja (npr. kvaliteta odnosa med pacienti in zdravniki, uporaba tehnologije v odnosu) ali pa iz družbene strukture in sistema, ki posameznikom ali omogoča ali pa preprečuje dostop do določenih sredstev in storitev, kar lahko spodbuja oziroma zavira opolnomočenje pacientov.

Zakaj imate radi znanost?

Ker omogoča natančne vpoglede v različne vidike našega življenja, kar vodi v boljše razumevanje sebe, drugih, družbe, narave ... To razumevanje pa je ključno, če želimo karkoli spremeniti in izboljšati.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Raziskovanje opolnomočenja pacientov ima celo vrsto implikacij, med drugim lahko pomaga usmerjati in razvijati boljše zdravstveno varstvo, vodi v boljšo komunikacijo med pacienti in zdravniki, učinkovitejšo rabo različnih sredstev in bolj kakovostno oskrbo.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

V gimnaziji sem ob pripravah na sprejemni izpit za študij arhitekture ugotovila, da ne želim vsak dan risati, čeprav to sicer rada počnem. Do takrat sem med šolanjem pripravila tri raziskovalne naloge s področja družboslovja, a pravzaprav nisem opazila, kako me raziskovanje navdušuje. Da sem to prepoznala, je imela pomembno vlogo profesorica sociologije in filozofije Jana Ratkai, ki mi je pokazala, da imam sociološko imaginacijo. Za to sem ji nadvse hvaležna.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Veliko časa namenim družini, hčerkama, rada šivam pustne kostume in se potepam po svetu.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da je radoveden, ustvarjalen in odprt za ideje in različne poglede. Seveda pa vse to lahko uresniči ob dobrih pogojih in priložnostih.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Prelomno bo, ko bomo spoznanje, da je treba presegati meje različnih disciplin, združevati znanje in metode z različnih področij, če želimo reševati kompleksne (družbene) probleme, zares udejanjili v praksi.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Vsekakor, ampak na takšni odpravi bi bila najbolj koristna, ko bo na Marsu vsaj malo družbenega življenja.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Naša prihodnost je močno odvisna od tega, kaj bomo naredili glede podnebnih sprememb. Seveda je pri tem pomembno, da ugotovimo, kateri viri energije nam pri tem lahko pomagajo. Vendar pa je vse to lahko zaman, če se ne bomo znali dogovoriti in odkrito govoriti o svojih strahovih, ovirah, vrednotah, vedenju, idejah. Prihodnost bo po mojem mnenju odvisna od človeške energije in sposobnosti komuniciranja ter pravočasnega skupnega odločanja.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Hanno Arendt in Pierom Bourdieujem. Sumim, da sta bila izredno duhovita.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Sama pogosto posežem po stripih in grafičnih romanih, ki me izpolnijo tako z branjem kot likovnimi vložki. Kar nekaj je takšnih o znanstvenih temah, na primer Introducing Sociology: A graphic guide (John Nagle, Piero Pierini) ali pa Sapiens: A Graphic History (Yuval Noah Harari, David Vandermuelen in Daniel Casnave).

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Velikokrat se pojem opolnomočenja uporablja kot prazni označevalec nečesa, za kar se ne ve točno, kaj je. Takšno rabo je pogosto videti v zdravstveni politiki, saj se fino sliši, da bomo z nekim ukrepom nekoga opolnomočili, a hkrati ne povemo, kaj točno bomo s tem dosegli. Opolnomočenje je izredno kompleksen proces, ki za izpolnitev zahteva kombinacijo različnih pogojev. Lahko vodi tudi v negativne izide, zato je pomembno, da vemo, kaj zares pomeni.