V Kijevu ne želijo visokega nemškega obiska

22.00 Blinken: Uporabe kemičnega orožja v Mariupolju ni mogoče potrditi

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes dejal, da ne more potrditi navedb, da je ruska vojska v obleganju mesta Mariupolj na vzhodu Ukrajine uporabila kemično orožje. Dodal pa je, da imajo ZDA verodostojne informacije, da bi lahko Rusija uporabila tovrstno orožje v napadu na branilce mesta in civiliste.

Blinken se je odzval na poročila Ukrajincev iz Mariupolja, da je rusko brezpilotno letalo odvrglo strupeno snov na vojake in civiliste. Informacije, ki jih imamo, delimo v Ukrajino in skupaj s partnerji skušamo ugotoviti, kaj se dogaja, je dejal Blinken, ki je bo tem izrazil zaskrbljenost.

Velika Britanija preiskuje navedbe, da naj bi Rusija v ukrajinskem mestu Mariupolj uporabila kemično orožje, potem ko so se poročila o tem pojavila na družbenih omrežjih. Da naj bi ruske sile uporabile to orožje, je navajal tudi ukrajinski bataljon Azov.

20.00 Predsednika Nemčije in Poljske o nadaljnji pomoči Ukrajini

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier se je danes v Varšavi srečal s poljskim kolegom Andrzejem Dudo, s katerim sta razpravljala predvsem o nadaljnji pomoči Ukrajini. Po pogovorih pa je Steinmeier priznal, da je Kijev zavrnil njegovo ponudbo za obisk Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ruske vojne zločine v Ukrajini je videl ves svet, je po pogovorih poudaril Steinmeier in dodal: »Te zločine je treba dokumentirati in pojasniti, storilci in politični odločevalci pa morajo odgovarjati.«

Prav tako je poudaril, da bo Nemčija še naprej sprejemala in pomagala ukrajinskim beguncem ter pri tem obljubil, da Poljska in ostale sosede Ukrajine ne bodo prepuščene same sebi, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Poljski predsednik pa je dejal, da je nemškega kolega zaprosil za podporo pri ustanovitvi posebnih skladov v Evropski uniji, ki bi pomagali rešiti številna finančna vprašanja, povezana s pomočjo ukrajinskim beguncem. Dodal je še, da Poljska računa na to, da bo zveza Nato še naprej krepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu.

Med obiskom v Varšavi pa je Steinmeier izjavil tudi, da je nameraval ta teden skupaj s predsedniki Poljske, Estonije, Latvije in Litve odpotovati v Kijev, da bi poslal močan signal skupne evropske solidarnosti z Ukrajino. To sem bil pripravljen storiti, vendar očitno, in to moram upoštevati, v Kijevu tega niso želeli, je dejal.

Steinmeier je namreč že dolgo znan po svoji do Moskve prijazni drži, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Med drugim se je zavzemal tudi za sporni plinovod Severni tok 2 med Rusijo in Nemčijo, ki je bil zaradi ruske agresije zaustavljen.

Steinmeier je nedavno priznal, da je bil njegov pristop k zbliževanju s predsednikom Vladimirjem Putinom napačen. »Še vedno sem upal, da je v Putinu ostalo nekaj racionalnosti. Nisem si mislil, da bo tvegal popoln politični, gospodarski in moralni propad svoje države zaradi zasledovanja imperialne zablode,« je dejal v intervjuju za tednik Der Spiegel.

18.30 Putin o mrtvih v Buči

Vladimir Putin je danes zavrnil obtožbe o ruskih vojnih zločinih v mestu Buča, ki jih je označil za »provokacijo«.

18.00 V Ukrajino naj bi se vrnilo več kot 870.000 beguncev

Ukrajinske obmejne sile so danes sporočile, da se je v državo vrnilo več kot 870.000 ljudi, ki so od začetka vojne pobegnili v tujino, med njimi pa je vedno več otrok, žensk in starejših oseb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vsak dan naj bi se v Ukrajino vrnilo med 25.000 in 30.000 Ukrajincev, je dejal tiskovni predstavnik Andrij Demčenko. Pravijo, da so razmere varnejše, zlasti v zahodnih regijah države. Ne morejo več bivati v tujini in so se pripravljeni vrniti v državo in tukaj tudi ostati, je še dodal.

Množično vračanje Ukrajincev prihaja v času, ko so se ruske oborožene sile konec prejšnjega meseca umaknile iz bližine glavnega mesta Kijev in se v celoti preusmerile na vzhod države.

Po podatkih Združenih narodov je od 24. februarja, ko je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil napad, v tujino pobegnilo skupno več kot 4,6 milijona Ukrajincev, kar je najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni.

Velika večina tistih, ki so Ukrajino zapustili, je prečkala meje sosednjih držav članic EU, kot so Poljska, Romunija, Madžarska in Slovaška. Ženske in otroci predstavljajo približno 90 odstotkov tistih, ki so zapustili Ukrajino, medtem ko moški, stari od 18 do 60 let, zaradi vpoklica v vojsko države ne morejo zapustiti.

Čeprav se je število ljudi, ki zapuščajo državo, znatno zmanjšalo, pa opažamo, da so tisti, ki so v preteklih tednih prečkali meje, bolj ranljivi, imeli manj sredstev in tudi manj načrtov, kam bi lahko šli, je v Ženevi dejal tiskovni predstavnik Urada visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Matt Saltmarsh.

17.30 Zunanji ministri skupine C5 so se zavezali k nadaljnji pomoči Ukrajini

Vojna v Ukrajini je bila danes osrednja tema srečanja zunanjih ministrov skupine C5, ki je potekalo v češkem mestu Štirin blizu Prage. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, so se ministri zavezal k nadaljnji pomoči Ukrajini in njenim beguncem.

Logar je na novinarski konferenci dejal, da Evropska unija ne sme ponoviti napak, ki jih je storila po ruski priključitvi Krima, in se zavzel za nadaljnje sankcije EU proti Rusiji. Prav tako je izrazil upanje, da se Ukrajino v čim krajšem času vendarle sprejme v EU.

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je vojno v Ukrajini označil za brutalno dejstvo in dejal, da je ukrajinska meja Dunaju bližja kot nekatera avstrijska mesta. Pohvalil je močno empatijo, sočutje in solidarnost skupine ter dejal, da sprejem tolikšnega števila beguncev ne bi bil mogoč brez sosedskega sodelovanja.

Ob omembi grozljivih posnetkov iz ukrajinskega mesta Buča je dejal, da se boji, da bo v prihodnjih dneh tovrstnih posnetkov še več in se v luči tega tudi on zavzel za nadaljnje sankcije proti Rusiji, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Po besedah gostitelja srečanja, češkega zunanjega ministra Jana Lipavskega, o vojni v Ukrajini ni mogoče molčati. Pozval je k čim prejšnjem sprejetju Ukrajine v Evropsko unijo. Gre za politično odločitev, pri kateri ne smemo oklevati, je dodal in pri tem poudaril, da si bo Češka med predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici leta prizadevala za ustavitev uvoza nafte iz Rusije in gostila konferenco o Ukrajini.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je dejal, da bo Madžarska branila suverenost Ukrajine in jo finančno podpirala, a ne vojaško. Pri tem je dodal, da je vlada na nedavnih parlamentarnih volitvah dobila močan mandat med drugim tudi zaradi zavez o zagotovitvi energetske varnosti Madžarske. Zato ne moremo podpreti sankcij proti uvozu ruske nafte in plina, je poudaril.

Slovaški zunanji minister Ivan Korcok se je prav tako zavzel za embargo na uvoz ruskih energentov, vendar pa je dejal, da ustavitev tega uvoza ni mogoča iz danes na jutri. Poudaril je še, da je s političnega vidika ruski predsednik Vladimir Putin vojno že izgubil, saj je Ukrajina postala del Zahoda.

16.50 Zelenski ruske vojake obtožil posilstev ukrajinskih žensk in deklet

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da so dobili poročila o več sto primerih posilstev, ki so jih v Ukrajini na ozemljih, od koder se je nedavno umaknila ruska vojska, zagrešili ruski vojaki. V videonagovoru litovskemu parlamentu je Zelenski dejal, da so bili žrtve spolnih napadov tudi majhni otroci.

»Na območjih, od koder so se umaknili okupatorji, se nadaljuje odkrivanje in beleženje vojnih zločinov, ki so jih zagrešili ruski vojaki,« je dejal Zelenski. »Vsak dan odkrivamo nova množična grobišča. Zbirajo se pričanja, na tisoče žrtev, na stotine primerov mučenj. Trupla odkrivamo v kleteh in jarkih. Zabeleženih je bilo več sto primerov posilstev, tudi mladih deklet in otrok, celo dojenčka,« je dejal.

Litovski predsednik Gitanas Nauseda je v odzivu na te navedbe dejal, da si večje groze sploh ni mogoče zamisliti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Organizacije za človekove pravice na podlagi pričanj žrtev opozarjajo, da se posilstva v Ukrajini uporabljajo kot »orožje«. AFP navaja Ukrajinko, ki je povedala, da sta jo ruska vojaka napadla, potem ko sta izvedela, da je njen mož v vojski.

Zelenski je sicer v nagovoru litovskemu parlamentu mednarodno skupnost znova pozval, naj pomaga njegovi državi pri obrambi proti ruskim silam. Poleg tega je EU spet pozval, naj se odpove ruskemu plinu, s prihodki od katerega Moskva financira vojno v Ukrajini.

15.50 Pahor se je seznanil z aktivnostmi pri pomoči beguncem iz Ukrajine

Predsednik republike Borut Pahor je danes obiskal Viško hiško - hišo Slovenske filantropije v Ljubljani. Ob obisku si je ogledal zaposlitveni sejem za begunce iz Ukrajine, ki so zatočišče pred vojno našli v Sloveniji, in se seznanil z aktivnostmi pri pomoči beguncem, so zapisali v predsednikovem uradu.

Tako predstavniki Slovenske filantropije kot begunci iz Ukrajine so mu zaupali težave in skrbi, s katerimi se soočajo. Predsednik pa jih je zaprosil, naj jih zapišejo. Pripravljeni seznam bo naslovil na pristojne v upanju, da bi nekatere praktične rešitve lahko poiskali že do prihodnjega tedna, ko bodo na njegovo povabilo prišli na obisk v predsedniško palačo.

Kot so dodali v uradu, dogodek Boršt, iftar in dobrodelnost poteka v okviru vseslovenske prostovoljske akcije Slovenske filantropije Dan za spremembe s tokratnim geslom Soustvarjajmo skupnost. Glavnina letošnjega Dneva za spremembe je sicer potekala v soboto.

15.15 WTO oklestila napoved svetovne trgovine

Ruska invazija na Ukrajino je oslabila obete svetovne trgovine, je opozorila Svetovna trgovinska organizacija (WTO) in posvarila pred delitvijo svetovnega gospodarstva zaradi konflikta. Napoved rasti svetovnega BDP za letos je znižala za 1,3 odstotne točke na 2,8 odstotka, svetovne trgovine pa za 1,7 odstotne točke na tri odstotke.

WTO ugotavlja, da bo vojna v Ukrajini škodovala rasti svetovne trgovine v letošnjem letu in omejila rast svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), poroča francoska tiskovna agencija AFP.

To ni čas, da se države obrnejo navznoter, je na novinarski konferenci v Ženevi poudarila generalna direktorica organizacije Ngozi Okonjo-Iweala.

V krizi je treba za zagotovitev stabilnega in pravičnega dostopa do nujnih potrebščin zagotoviti več trgovine. Omejitev trgovine bi ogrozila dobrobit družin in podjetij ter otežila nalogo vzpostavitve trajnega gospodarskega okrevanja po covidu-19, je še dejala.

Nekdanja nigerijska zunanja in finančna ministrica je zato prepričana, da morajo države in mednarodne organizacije ob inflacijskih pritiskih in vse večjih težavah dobavnih verig delovati skupaj in krepiti trgovino.

Zgodovina nas uči, da delitev svetovnega gospodarstva na tekmece in obračanje hrbta najrevnejšim državam ne vodi ne v blaginjo ne v mir, je poudarila Ngozi Okonjo-Iweala.

Po najnovejši napovedi WTO bo svetovni BDP letos porasel za 2,8 odstotka, kar je precej manj od doslej pričakovanih 4,1 odstotka. Lani je bila rast 5,7-odstotna.

14.30 V BTC odprli ukrajinski dobrodelni center

Vrata za pomoč beguncem iz Ukrajine je v spodnji etaži Emporiuma v BTC City na Latinskem trgu 6 v Ljubljani odprl ukrajinski dobrodelni center Chervona Kalyna. V njem si begunci iz Ukrajine lahko izberejo oblačila, čevlje, šolske potrebščine, igrače, dobijo osnovne informacije v zvezi z bivanjem v Sloveniji ter možnost za druženje, učenje in vključitev v delavnice.

Dobrodelni center Chervona Kalyna se je odprl v sodelovanju Veleposlaništva Ukrajine v RS, Slovenske karitas in družbe BTC, ki je omogočila brezplačno uporabo prostora. Ukrajinski center je poimenovan po rdečem viburnumu, ki je prepoznavno jagodičevje v Ukrajini in ima za begunce tudi simbolni pomen povezanosti z domovino.

13.28 Bruselj o domnevni uporabi kemičnega orožja v Mariupolju

Da so videli poročila medijev o domnevni uporabi kemičnega orožja ruskih sil v Mariupolju in da pozorno spremljajo razmere, je danes v Bruslju povedala tudi tiskovna predstavnica visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Nabila Massrali.

»Uporaba kemičnega orožja, vključno s strupenimi kemikalijami, predstavlja kršitev konvencij o kemičnem orožju, katerih podpisnica je tudi Rusija. Je tudi vojni zločin in predstavlja hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Je povsem nesprejemljiva in predstavlja varnostno grožnjo za vse nas. Odgovorni za uporabo kemičnega orožja bodo odgovarjali,« je dejala.

11.36 Zelenski znova pozval k sankcijam na rusko nafto in na banke

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes prek videopovezave nagovoril litovski parlament. Evropsko unijo je znova pozval k sankcijam, ki bi zajele prepoved nakupa ruske nafte in bi vključile vse ruske banke. Pozval je tudi k določitvi roka za prenehanje uvoza ruskega plina.

Poudaril je, da so se vojni zločini, o kakršnih so poročali iz Buče, zgodili povsod, kjer je ruska vojska začasno okupirala ozemlje.

11.06 Putin: Rusija bo nedvomno dosegla cilje ukrajinske vojaške operacije

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob podelitvi nagrad na kozmodromu Vostočnij na daljnem vzhodu Rusije izjavil, da bo Rusija nedvomno dosegla to, kar so po njegovih besedah »plemeniti cilji« vojaške operacije v Ukrajini, piše Reuters, ki se sklicuje na ruske novinarske agencije.

Ponovil je, da Moskva ni imela druge izbire, kot da začne vojaško operacijo, in da je bil spopad z ukrajinskimi protiruskimi silami neizogiben. »Nismo več mogli tolerirati genocida v Donbasu,« je dodal. In še, da Rusija ne načrtuje, da bi se izolirala od preostalega sveta. In da niti ne more postati izolirana. 

Putin je na obisk vesoljskega izstrelišča prišel z zavezniškim predsednikom Belorusije Aleksandrom Lukašenkom. Napovedal je sodelovanje med državama tudi v vesoljskem programu.

10.40 Proruski separatisti zanikajo uporabo kemičnega orožja v Mariupolju

Poveljnik proruskih separatističnih sil v Mariupolju Eduard Basurin je po poročanju Reutersa ovrgel obtožbe, da bi njegove sile v poskusih prevzema popolnega nadzora nad tem mestom uporabile kemično orožje. Njegovo izjavo je objavila ruska tiskovna agencija Interfax.

10.03 Ruska vojska nadaljuje priprave na ofenzivo na vzhodu Ukrajine

Ruska vojska glede na navedbe Kijeva nadaljuje priprave na veliko ofenzivo na vzhodu Ukrajine, v okviru katere naj bi poskušala dokončno zavzeti tudi Mariupolj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponoči znova pozval k zagotovitvi več orožja za okrepitev obrambe mesta.

»Verjetno je, da bo sovražnik poskušal prevzeti nadzor nad Mariupoljem, zavzeti Popasno in sprožiti ofenzivo v smeri Kurahove, da bi tako dosegel upravne meje regije Doneck,« je danes v svoji oceni zapisal generalštab ukrajinske vojske.

V samem Mariupolju so ukrajinske sile po navedbah svetovalca ukrajinskega predsednika Mihaila Podoljaka obkrožene in blokirane. A kot je danes vztrajala ukrajinska vojska, se obramba Mariupolja nadaljuje. »Povezava z enotami obrambnih sil, ki junaško branijo mesto, je stabilna,« so sporočili.

Zelenski je ponoči v svojem nagovoru znova pozval zaveznice k zagotoviti več orožja za okrepitev obrambe mesta. »Če bi imeli letala in dovolj težkih oklepnih vozil ter potrebno artilerijo, bi nam lahko uspelo,« je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

9.55 Da se ruska ofenziva na vzhodu krepi, potrjuje tudi britansko obrambno ministrstvo

Poleg novih ruskih napadov v bližini Donecka in Luganska iz Londona danes poročajo tudi o nadaljevanju spopadov okrog mest Herson in Mikolajev na jugu države. Glede na obveščevalne podatke ruske sile napredujejo tudi v smeri Krematorska. Obenem se ruski vojaki še naprej pomikajo čez Belorusijo, da bi okrepili svoje enote na vzhodu Ukrajine, po poročanju BBC še navaja britansko ministrstvo.

Glede na ocene Zahoda bi lahko Rusi napadli tudi s severa iz smeri Harkova in Izjuma. Pentagon je v ponedeljek navajal satelitske posnetke, ki prikazujejo kilometer dolg konvoj vojaških vozil v spremstvu pehote in bojnih helikopterjev pred Izjumom.

Ukrajina medtem poroča tudi o novih civilnih žrtvah spopadov. Na območju Harkova je bilo v ruskem obstreljevanju ubitih domnevno osem civilistov, še 19 pa ranjenih. Ruske sile so poleg tega iz zraka na območje menda odvrgle mine, ki se sprožijo ob premikanju, navedbe lokalnih oblasti povzema DPA.

8.22 Gazprom še naprej izvaža plin v Evropo prek Ukrajine

Ruski Gazprom še naprej izvaža zemeljski plin v Evropo čez ozemlje Ukrajine v skladu s potrebami evropskih kupcev, piše Reuters, ki se sklicuje na ruski Interfax. Količina za danes znaša 4,5 milijona kubičnih metrov plina.

8.16 Za danes dogovorjenih devet humanitarnih koridorjev

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je po poročanju Reutersa objavila, da so se danes dogovorili za devet humanitarnih koridorjev, namenjenih evakuaciji civilistov. Pet med njimi jih bo v regiji Lugansk, en koridor pa naj bi bil vzpostavljen tudi z Mariupoljem. 

7.37 Pentagon: Poročila o domnevni uporabi kemičnega orožja v Mariupolju poznamo, a jih ne moremo potrditi

Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je glede poročil o ruskem kemičnem napadu na ukrajinsko vojsko v Mariupolju po poročanju AFP izjavil, da poročila poznajo, a jih ne morejo potrditi.

»Če so ta poročila resnična, so zelo skrb vzbujajoča in odražajo pomisleke, ki smo jih imeli glede možnosti ruske uporabe različnih sredstev za obvladovanje nemirov, vključno s solzivcem, pomešanim s kemičnimi sredstvi,« je povedal.

7.22 Britanski obveščevalci: Spopadi na vzhodu Ukrajine se bodo stopnjevali v prihodnjih dveh do treh tednih

Britanski obveščevalci so objavili oceno, da se bodo boji na vzhodu Ukrajine, kjer Rusija koncentrira svoje sile, stopnjevali čez dva do tri tedne. Ruska vojska se za ta namen tudi umika iz Belorusije.

6.24 Zelenski: Rusi so povsod pustili mine

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru na facebooku izjavil, da je ruska vojska po umiku pustila na desettisoče, celo stotisoče primerov nevarnega orožja. »Okupatorji so pustili mine povsod. V hišah, ki so jih zasegli, na ulicah, poljih. Minirali so premoženje ljudi, avtomobile, vrata,« je navedel.

Opozoril je tudi na možnost, da bi Rusija uporabila kemično orožje. Nepreverjena poročila so poročala o njegovi uporabi v Mariupolju, kjer so se branilci zatekli na območje železarne Azovstal.

6.20 Velika Britanija preiskuje poročilo o uporabi kemičnega orožja v Mariupolju

Velika Britanija poskuša po poročanju AFP preveriti poročila, da je Rusija v napadu na oblegano ukrajinsko mesto Mariupolj uporabila kemično orožje. »Poročajo, da so ruske sile morda uporabile kemična sredstva v napadu na ljudi v Mariupolju. V nujni preiskavi sodelujemo s partnerji, da bi preverili podrobnosti,« je na twitterju zapisala britanska zunanja ministrica Liz Truss. »Vsaka uporaba tovrstnega orožja bi pomenila brezčutno zaostritev konflikta, od Putina ter njegovega režima bomo zahtevali odgovornost.«

Ukrajinska poslanka Ivana Klimpuš je objavila, da je Rusija v Mariupolju uporabila »neznano snov« in da ljudje trpijo zaradi odpovedi dihanja. »Najverjetneje kemično orožje!« je tvitnila. Ukrajinski bataljon Azov je v sporočilu na telegramu včeraj trdil, da je ruski dron odvrgel »strupeno snov« tako na ukrajinske čete kot civiliste v Mariupolju.

»Trije ljudje imajo jasne znake zastrupitve z vojaškimi kemikalijami, a brez katastrofalnih posledic,« je v video sporočilu na Telegramu dejal vodja bataljona Andrej Bilecki. Ruse je obtožil uporabe kemičnega orožja med napadom na Azovstal.

6.00 Tudi župan Mariupolja govori o najmanj 10.000 žrtvah obleganja

Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je za tiskovno agencijo Associated Press izjavil, da je od začetka vojne v njem umrlo najmanj 10.000 civilistov, piše BBC. Na verjetnost izjemno visokega števila žrtev je včeraj opozoril tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski.

Bojčenko je včeraj z neznane lokacije v Ukrajini, a zunaj Mariupolja, navedel, da so trupla na ulicah in da je v mestu še vedno okoli 120.000 civilistov, ki nujno potrebujejo hrano, vodo in zdravila.

Navedel je tudi, da je prejel poročila o Rusih, ki menda zbirajo trupla in jih hranijo v hladilnikih v velikem nakupovalnem centru, uporabljajo pa menda tudi mobilne krematorije.