Kdo posiljuje Ukrajinke in kdo obglavlja nemočne ruske vojake?

21.15 Francija izgnala šest diplomatov, osumljenih vohunjenja

Francija se je odločila izgnati šest ruskih diplomatov, osumljenih, da so pod diplomatskim krinko delali kot vohuni. Odločitev so v Parizu sprejeli, potem ko so francoske obveščevalne službe razkrile njihovo tajno operacijo, je danes sporočilo francosko zunanje ministrstvo.

Šest ruskih agentov, ki so delovali pod diplomatsko krinko in katerih dejavnosti so bile v nasprotju z našimi nacionalnimi interesi, smo razglasili za persone non grata, je ministrstvo zapisalo v izjavi za javnost, ne da bi navedlo podrobnosti o naravi operacije, ki jo je razkrila domača obveščevalna služba, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Francija je sicer že izgnala 35 ruskih diplomatov zaradi njihovega delovanja proti francoskim varnostnim interesom. Podobne ukrepe pa je sprejela vrsta evropskih držav, med njimi Hrvaška, Poljska, Nemčija in Španija, Slovenija pa je število osebja na ruskem veleposlaništvu v Ljubljani zmanjšala za 33.

21.05 Litovska premierka obsodila opustošenje v Borodjanki

Litovska premierka Ingrida Šimonyte je danes obiskala opustošeno ukrajinsko mesto Borodjanka v bližini Kijeva, kjer naj bi reševalne ekipe tudi danes pod ruševinami po ruski okupaciji našle več trupel civilistov. Dejanja ruskih sil je strogo obsodila in ukrajinskim oblastem zagotovila, da si bo prizadevala za strožje sankcije proti Rusiji.

Nobene besede ne bi mogle opisati tega, kar sem tam videla in občutila, ko sem bila priča le majhnemu delu vseh dokazov o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti, ki jih je Rusija zagrešila v Ukrajini, je v izjavi dejala predsednica vlade.

Medtem pa je ukrajinski premier Denis Šmigal objavil fotografije, na katerih premierki razkazuje ruševine bombardiranih stanovanjskih hiš v majhnem mestu, oddaljenem približno 50 kilometrov severozahodno od ukrajinske prestolnice, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Borodjanka je ena od bolečih ran na telesu Ukrajine in grozljiva zapuščina ruske okupacije, je zapisal na Telegramu.

V izjavi litovske premierke je bilo navedeno tudi, da sta se s Šmigalom pogovarjala o možnosti, da bi Litva v Ukrajino poslala forenzično skupino za preiskavo vojnih zločinov.

Litva je skupaj z nekdanjima sovjetskima sosedama Estonijo in Latvijo vodilna v Evropski uniji pri pozivih o strožjih sankcijah proti Rusiji.

Kot vedno lahko računate na močan glas Litve, ki bo podprla nadaljnjo krepitev sankcij EU proti Rusiji, je dejala Šimonyte in pri tem dodala, da bi vse ruske banke morale biti izključene iz sistema SWIFT, da bi se ves uvoz ruske energije moral zaustaviti ter sčasoma prekiniti vse poslovne vezi z Rusijo.

21.00 Biden ni prepričal Modija v ostrejše ukrepe proti Rusiji

Ameriški predsednik Joe Biden in indijski premier Narendra Modi sta danes na virtualnem srečanju razpravljala o številnih temah, glede Ukrajine pa sta našla skupen jezik le glede potrebe po miru in pomoči ukrajinskim civilistom. Indija še vedno zavrača sankcije proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino.

Ob virtualnem srečanju voditeljev držav je potekalo tudi ministrstvo zasedanje ZDA in Indije na ravni obrambnih in zunanjih ministrov. Indijski obrambni minister Rajnath Singh in minister za zunanje zadeve Subrahmanyam Jaishankar sta na obisku v ZDA že od nedelje in sta bila v Beli hiši skupaj z Bidnom ter obrambnim ministrom Lloydom Austinom in državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.

Biden je dejal, da sta ZDA in Indija dve živahni demokraciji, ki ju skrbijo globalni izzivi, kot so koronavirus, zdravstvo, podnebne spremembe in varnost, pri čemer se je zahvalil Indiji za humanitarno pomoč Ukrajincem, ki trpijo grozljiv napad. ZDA in Indija bosta nadaljevali tesna posvetovanja glede ubadanja z destabilizacijskimi posledicami ruske vojne, je dejal Biden.

Posvetovanja potekajo sicer od začetka ruske invazije, vendar Indija skuša ostati nevtralna. Modi je položaj v Ukrajini opredelil kot zelo zaskrbljujoč in omenil, da je pred tedni tam obtičalo 20.000 Indijcev, večinoma študentov, od katerih je eden umrl.

Indija noče uvesti sankcij proti Rusiji, tako kot nekatere evropske države še naprej kupuje rusko nafto in plin, v mednarodnih organizacijah pa igra vlogo nevtralne države glede spopada.

Biden ga je opozarjal, da tako ne bodo ustavili vojne in med drugim naraščanja svetovnih cen hrane zaradi vojne. Indija trenutno dobiva rusko nafto z 20-odstotnim popustom glede na svetovne cene, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa hvali indijsko mednarodno držo.

Po drugi strani pa iz ZDA uvaža devet odstotkov nafte, trgovinska menjava med državama pa je bila lani vredna 113 milijard dolarjev, kar je 45 odstotkov več kot leta 2020. Bidnova vlada je tudi odpravila omejitve na uvoz indijskega sadja v ZDA, ZDA pa lahko po novem v Indijo izvažajo tudi svinjino, češnje in nekatere druge pridelke.

ZDA so v času pandemije covida-19 Indiji pomagale s 500 milijoni dolarjev vrednimi zdravili in opremo, Indija pa proizvaja nekaj ameriških cepiv. Vrednost neposrednih naložb ZDA v Indijo je v obdobju od 2020 do 2021 narasla za štiri milijarde dolarjev na 14 milijard.

20.00 Francija v Ukrajino poslala strokovnjake za preiskavo vojnih zločinov

Francoski policisti in forenziki so danes prispeli v Ukrajino z namenom, da bi oblastem pomagali pri preiskavah domnevnih ruskih vojnih zločinov, potem ko je bilo v mestih v okolici Kijeva odkritih več sto trupel civilistov. Rusija pa je francosko skupino že obtožila pristranskosti in opozorila, da bo poskušala omadeževati ugled Moskve.

Francoski ministrstvi za notranje zadeve in pravosodje sta sporočili, da sta s skupnimi prizadevanji poslali skupino strokovnjakov, ki jo sestavljata dva forenzična izvedenca in približno 15 žandarjev iz francoskega inštituta za kriminalistične raziskave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Osebje je usposobljeno za vzorčenje DNK in obdelavo prstnih odtisov. Prav tako so opremljeni z laboratorijem za DNK, ki jim bo omogočil hitro genetsko analizo vzorcev.

Skupina je bila poslana s ciljem, da bi preprečila nekaznovanost vojnih zločinov po pobojih, ki so pretresli svet. Njihovi strokovnjaki pa bodo pomagali ukrajinskim in mednarodnim sodnim organom pri preiskavi umorov, identifikaciji žrtev in zbiranju dokazov.

V dogovoru z ukrajinskimi oblastmi lahko pomagajo tudi pri preiskavi, ki jo izvaja Mednarodno kazensko sodišče, so sporočili z ministrstev.

Francoski veleposlanik v Ukrajini Etienne de Poncins je na Twitterju objavil fotografijo uniformiranih policistov, ki so prispeli v zahodno ukrajinsko mesto Lvov.

Ponosen sem, da lahko pozdravim oddelek tehničnih in znanstvenih strokovnjakov, ki so prišli pomagat svojim kolegom pri preiskavi vojnih zločinov, je zapisal in pri tem dodal, da je Francija prva, ki je zagotovila takšno pomoč, z delom pa naj bi strokovnjaki pričeli v torek.

Rusko obrambno ministrstvo se je na prihod francoske skupine že odzvalo in sporočilo, da ne pričakuje nepristranske preiskave. Po njihovem mnenju naj bi cilj misije bil prikriti številne vojne zločine, ki so jih zagrešile ukrajinske sile, in potrditi »izmišljene obtožbe proti ruskim silam«.

19.15 V Varnostnem svetu ZN pozivajo k večji zaščiti ukrajinskih civilistov

Predstavniki ZN so na današnji seji Varnostnega sveta ZN, posvečeni Ukrajini, poudarjali izjemno težak položaj, v katerem so se znašli ukrajinski civilisti, in pozivali k preiskavi vojnih zločinov ruskih okupatorjev. Ruski predstavnik je za vse trpljenje obtožil Ukrajince.

V varnostnem svetu ZN se je danes ponavljala zgodba z zadnjih več kot 15 zasedanj, posvečenih Ukrajini, odkar je ruska vojska konec februarja napadla to državo. Velika večina članic Varnostnega sveta je obsojala dejanja Rusije. Rusija pa je po utrujenem veleposlaniku Vasiliju Nebenziji zdaj našla že drugega namestnika, ki je predstavljal alternativno realnost, v kateri so ruski vojaki osvoboditelji, ki ščitijo civiliste, navdušene nad prihodom Rusov pred poboji ukrajinskih nacistov.

Direktorica agencije ZN ženske Sima Bahous je zahtevala, da se vojna nemudoma konča zaradi vse več obtožb o posilstvih in spolnem nasilju.

Dodala je, da množični pregoni prebivalstva ob veliki prisotnosti nabornikov in plačancev ter surovost nad ukrajinskimi civilisti bijejo plat zvona. Predstavnik Rusije je v svoji izjavi kasneje za posilstva obtožil Ukrajince, obenem pa je v izjavi, ki jo je britanski predstavnik s cinizmom označil za izjemno, zatrdil, da Ukrajinke s srpi obglavljajo »nemočne ruske vojake«.

Direktor za izredne operacije Sklada ZN za otroke (Unicef) Manuel Fontaine je opozoril, da se polovica od 3,2 milijona ukrajinskih otrok, ki niso pobegnili s svojih domov, sooča z lakoto. »Položaj je najhujši v mestih, kot sta Mariupolj in Herson, kjer že več tednov ni tekoče vode in sanitarij, redne oskrbe s hrano in zdravili.« Tudi on je pozval, naj se vojna takoj konča.

Poleg boja za samo preživetje so tu tudi druge težave, ki bodo imele posledice na dolgi rok. Po podatkih ZN je 5,7 milijona ukrajinskih otrok prizadetih zaradi zaprtja izobraževalnih ustanov.

Rusija ima v Varnostnem svetu ZN pravico do veta, zato Varnostni svet tudi tokrat ne bo sposoben potrditi resolucije s pozivom za neodvisno preiskavo zločinov v Ukrajini.

19.00 Proruski separatisti prevzeli nadzor nad pristaniščem v Mariupolju

Proruski separatisti naj bi danes prevzeli nadzor nad pristaniščem v mestu Mariupolj na jugovzhodu Ukrajine, je v televizijskem govoru dejal vodja ljudske republike Doneck Denis Pušilin. Preostanek ukrajinskih sil v mestu pa naj bi se zatekel v metalurško tovarno Azovstal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinske oblasti so sicer davi opozorile, da bo danes potekala zadnja bitka za mesto Mariupolj, ki je tarča grozljivega obleganja in je od 17. marca popolnoma odrezano od območij pod nadzorom Ukrajine. Pri tem so oblasti priznale, da je padec mesta le še vprašanje časa, saj ukrajinskim vojakom zmanjkuje streliva.

Današnji spopad z ukrajinskimi silami je napovedal tudi Pušlin in dejal, da dlje ko se bo zavzetje mesta odlašalo, dlje bo tamkajšnje civilno prebivalstvo trpelo.

V današnjih spopadih pa je proruskim separatistom uspelo prevzeti nadzor nad mestnim pristaniščem. Po njihovem poročanju naj bi se preostale ukrajinske sile v Mariupolju zatekle v metalurško tovarno Azovstal, česar pa zaenkrat ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

Ukrajina je medtem obtožila Rusijo, da je znova zasegla civilno ladjo v pristanišču, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Separatisti na vzhodu Ukrajine so v konfliktu z ukrajinsko vojsko že vsaj od leta 2014, ko si je Moskva priključila polotok Krim. Pred invazijo 24. februarja pa je Rusija tudi uradno priznala neodvisnost samooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk.

V strateško pomembnem industrijskem in pristaniškem mestu, v katerem je pred vojno živelo približno 440.000 ljudi, naj bi od začetka vojne pred skoraj sedmimi tedni umrlo na tisoče civilistov, mesto pa je zdaj uničeno.

18.30 EU brez odločitve o embargu na ruski plin in nafto

Zunanji ministri EU so danes razpravljali o nadaljnjih sankcijah proti Rusiji, vključno z embargom na ruski plin in nafto. A odločitev po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella danes ni bila sprejeta. Obenem je poudaril, da že vse države zmanjšujejo odvisnost od ruskih fosilnih goriv.

Ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, so danes opravili splošno razpravo o sankcijah na področju uvoza plina in nafte iz Rusije. Danes ni bila sprejeta odločitev, je povedal Borrell.

Pojasnil je, da so analizirali odvisnost posameznih držav od ruskega plina in nafte, pri čemer je odvisnost od slednje veliko večja kot od plina. Poleg tega se odvisnost od države do države močno razlikuje, je še dejal. Energetska vprašanja so po njegovih besedah veliko pomembnejša v osrednjem delu Evrope kot v zahodnem.

Vendar pa vse države zmanjšujejo odvisnost, je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik in dodal, da nekatere ne potrebujejo več ruskega plina in nafte. Pri zmanjšanju odvisnosti od ruskih fosilnih goriv je sicer izpostavil krepitev energetske avtonomije EU, ki je možna predvsem z razvojem obnovljivih virov energije.

Obenem je Borrell, ki je ministrom poročal o svojem petkovem obisku v Kijevu, dejal, da se bo ruska ofenziva na Donbas v Ukrajini v prihodnjih dneh ali tednih zgodila z dodatnimi sankcijami ali pa brez njih.

EU je doslej za pomoč v orožju namenila milijardo evrov evropskih sredstev, Borrell pa je predlagal še 500 milijonov. Odločitev o povečanju sredstev še ni bila dokončno sprejeta, a gre bolj za vprašanje postopka, je pojasnil.

Poudaril je, da je treba pri tem, koliko vojaške pomoči je EU namenila Ukrajini, upoštevati tudi prispevke posameznih članic iz njihovih proračunov. Če bi upoštevali tudi to, ne bi govorili o 1,5 milijarde evrov, ampak je številka veliko višja, kot je dejal.

18.00 Rusija se bo v primeru razglasitve za plačilno nesposobno obrnila na sodišče

Moskva bo sprožila sodni postopek, če jo bo Zahod razglasil za plačilno nesposobno, je v današnjem pogovoru za časnik Izvestia dejal ruski finančni minister Anton Siluanov. Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) jo je namreč po tem, ko je plačala zunanji dolg v rubljih, razglasila za selektivno neplačnico.

Bonitetna agencija S&P je v soboto sporočila, da je Rusija postala selektivna neplačnica - to je ocena za plačnika, ki nekatere obveznosti poravnava, drugih pa ne - potem ko je Rusija obveznice, denominirane v dolarjih in ki so zapadle prejšnji teden, izplačala v rubljih, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Rusko finančno ministrstvo je za plačilo, ki naj bi bilo izvedeno v dolarjih, nakazalo rublje, potem ko neimenovana ameriška banka zaradi strogih sankcij proti Moskvi po invaziji na Ukrajino ni hotela izvesti nakazila v dolarjih. Ocena S&P za Rusijo velja za plačila v tujih valutah, medtem ko je ocena za plačila v rubljih ostala nespremenjena.

Obrnili se bomo na sodišče, ker smo sprejeli vse potrebne ukrepe, da zagotovimo, da vlagatelji prejmejo svoja plačila, je dejal Siluanov. Kot je pojasnil, bodo sodišču predložili račune, ki potrjujejo njihova prizadevanja za plačilo v tuji valuti in rubljih. Ob tem pa ni navedel, na kateri pravni organ se Moskva namerava obrniti.

»Rusija je v dobri veri poskušala poplačati zunanje upnike s prenosom ustreznih zneskov v tuji valuti za plačilo dolga. Kljub temu pa je namerna politika zahodnih držav, da z vsemi možnimi sredstvi umetno ustvarijo neplačilo,« je dejal Siluanov.

17.40 Vlada prerazporedila sredstva za digitalno opremo, namenjeno ukrajinskim civilistom

Vlada je na dopisni seji prerazporedila 174.000 evrov za izvedbo javnega naročila za nakup digitalne tehnologije in opreme, namenjene ukrajinskemu civilnemu prebivalstvu. Sprejela je tudi končno odločitev o sodelovanju pripadnikov Slovenske vojske v Natovi bojni skupini na Slovaškem, so sporočili po seji vlade.

Na podlagi dogovora, sklenjenega med službo vlade za digitalno preobrazbo in ministrstvom za obrambo, je vlada ministrstvu prerazporedila 174.000 evrov za izvedbo javnega naročila za nakup digitalne tehnologije in opreme, namenjene ukrajinskemu civilnemu prebivalstvu.

Pomoč je namenjena ukrajinskemu civilnemu prebivalstvu, ki potrebuje digitalna orodja ter opremo, ki bo omogočala uporabo digitalnih tehnologij, so sporočili iz Ukoma.

Vlada je danes sprejela tudi končno odločitev o sodelovanju skupno do 200 pripadnikov Slovenske vojske v Natovi bojni skupini na Slovaškem. V prvi fazi naj bi tja napotili do sto svojih pripadnikov, dejanski datum napotitve pa bo odvisen od države gostiteljice, so prejšnji teden pojasnili v Slovenski vojski.

Z odločitvijo bo vlada seznanila odbora DZ za obrambo in za zunanjo politiko.

Pripadniki Slovenske vojske bodo sodelovali pri izvajanju mirnodobnih aktivnosti te bojne skupine, v sklopu misije za zagotavljanje in vzdrževanje pripravljenosti v podporo celoviti in okrepljeni odvračalni ter obrambni drži zavezništva, kar vključuje vaje, usposabljanja in druge mirnodobne aktivnosti, vključno z ukrepi za zaščito sil bojne skupine.

Pri tem lahko časovno omejene mirnodobne aktivnosti pripadnikov Slovenske vojske v okviru Natove bojne skupine na Slovaškem potekajo tudi v drugih državah članicah Nata, so še sporočili.

16.30 Nehammer, prvi evropski voditelj, ki se je osebno srečal s Putinom

V rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina v kraju Novo Ogarjovo na obrobju Moskve poteka srečanje ruskega predsednika in avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja, so potrdili v Kremlju. Nehammer je prvi voditelj katere od članic EU, ki se je od začetka vojne v Ukrajini, 24. februarja, srečal s Putinom.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal, da ni predvidena objava posnetkov s srečanja niti ruska stran ne bo posredovala informacij o pogovoru.

Nehammer naj bi sicer po poročanju dpa po srečanju s Putinom v Moskvi govoril z novinarji. Dogovorov na srečanju ni pričakovati.

Glavna tema so razmere v Ukrajini, ni pa mogoče izključiti niti pogovora o dobavah plina, ker je zadeva za avstrijsko stran zelo relevantna, je še dejal Peskov.

Nehammer se je v soboto mudil v Kijevu, kjer je zagotovil podporo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Ob vrnitvi v domovino pa je v nedeljo napovedal, da bo obiskal tudi ruskega predsednika.

Kot so pred obiskom napovedali na Dunaju, želi Nehammer govoriti o možnostih srečanja Zelenskega in Putina, prekinitvi ognja in vzpostavitvi humanitarnih koridorje, spregovoril pa naj bi tudi o vojnih zločinih v Ukrajini.

16.20 Zunanji ministri o preiskavah grozodejstev še z glavnim tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča

V Luksemburgu je potekalo redno zasedanje Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ki ga je vodil visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell. Osrednji temi zasedanja sta bili ruska agresija na Ukrajino ter Strategija Global Gateway.

Zunanji ministri so razpravljali o nadaljnjih korakih EU in držav članic v luči ruske agresije na Ukrajino in množičnih pobojev civilnega prebivalstva, poročajo z ministrstva za zunanje zadeve. Slovenija obsoja grozodejstva, ki jih povzročajo ruske sile v Ukrajini, in se zavzema za kaznovanje vojnih zločincev v skladu z mednarodnim pravom. Prav tako izraža zadovoljstvo nad sprejemom novega – že petega – svežnja omejevalnih ukrepov proti Ruski federaciji in v znak podpore Ukrajini spodbuja prisotnost diplomatskih predstavništev v Kijevu.

Visoki predstavnik Borrell je zunanjim ministrom poročal o obisku v Kijevu, ki ga je opravil skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Zaradi grozodejstev v Buči in v nekaterih drugih krajih, je pozval k dodatni podpori Ukrajini in državam, ki nosijo največje breme pri sprejemu beguncev. Ministri so razpravljali tudi o stabilnosti širše regije in o vprašanju prehranske varnosti v drugih delih sveta.

Zunanji ministri so o preiskavah grozodejstev v Ukrajini pred zasedanjem Sveta za zunanje zadeve neformalno izmenjali mnenja še z glavnim tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča, z zunanjima ministricama Norveške in Islandije pa o usklajevanju odzivov na rusko agresijo.

16.00 Na Poljsko doslej prispelo 2,7 milijona beguncev iz Ukrajine

Na Poljsko je doslej iz Ukrajine prispelo skoraj 2,7 milijona beguncev, je danes na Twitterju sporočila poljska mejna straža. Samo v nedeljo je na Poljsko vstopilo 28.500 ukrajinskih beguncev, vendar se jih vedno več v Ukrajino tudi vrača. Skupno se jih je Ukrajino doslej vrnilo 575.000, so sporočili.

Trend vračanja beguncev v Ukrajino se pospešuje. V prvih tednih ruske invazije so se v Ukrajino vračali predvsem moški, v državo pa zdaj množično vstopajo tudi ženske in otroci, ki potujejo na ozemlja, ki jih je osvobodila ukrajinska vojska, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Med begunci sicer prevladujejo ženske in otroci, ki po podatkih Urada visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) predstavljajo približno 90 odstotkov vseh beguncev iz Ukrajine - moškim starim od 18 do 60 let je izstop iz države namreč prepovedan.

Trenutno uradnih podatkov o skupnem številu beguncev na Poljskem ali v drugih državah Evropske unije še ni, UNCHR pa ocenjuje, da je državo zapustilo že 4.547.735 ljudi, še dodatnih 7,2 milijona pa je notranje razseljenih.

Skupen delež ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, tako obsega četrtino predvojnega prebivalstva Ukrajine, ocenjenega na 44 milijonov ljudi, še opozarja UNCHR.

15.30 Postopek glede članstva v EU pripravljeni izvesti zelo hitro

Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je danes zunanjima ministroma Moldavije in Gruzije predal vprašalnika, na podlagi katerih bo evropska komisija pripravila mnenje o njunih prošnjah za članstvo v Evropski uniji.

Kot je na ločenih srečanjih z moldavskim ministrom Nicujem Popescujem in gruzijskim ministrom Ilijo Darčiašvilijem povedal Varhelyi, je vprašalnik prvi korak pri pripravi mnenja komisije, ki so ga od nje zahtevali voditelji držav članic na vrhu v Versaillesu.

Kot smo že povedali, smo pripravljeni postopek izvesti zelo hitro. Torej prej kot boste odgovorili na vprašanja, prej bomo lahko pripravili mnenje, je poudaril komisar.

Moldavski zunanji minister Popescu je predajo vprašalnika označil za »zgodovinski trenutek za Moldavijo in Evropo«. Povedal je, da si je Moldavija že dolgo tega začela prizadevati za uvajanje evropskega pravnega reda.

»Vendar pa nas čaka še veliko dela, da bo Moldavija postala kredibilna kandidatka za članstvo v EU,« je poudaril Popescu. Obenem je poudaril, da ima njegova država evropski in demokratični politični sistem ter družbo, ki je zavezana Evropi.

»Zelo pomembno je, da skupaj pokažemo, da demokracija deluje, da z reformami lahko prinesemo koristi za naše državljane, a lahko prispevamo tudi k enotni Evropi, v kateri vlada mir,« je še dejal moldavski zunanji minister.

Njegov gruzijski kolega Darčiašvili, ki se je s komisarjem sestal ločeno, pa je poudaril, da Gruzija vstopa v pomembno obdobje. Izrazil je pripravljenost, da hitro začnejo odgovarjati na vprašanja.

»Gruzijska evropska pot je pot brez povratka,« je še dejal.

Vprašalnik, ki je podlaga za pripravo stališča komisije o prošnji posamezne države za članstvo v EU, je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen v petek v Kijevu predala tudi ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu.

15.30 Kupci zbrali 25 ton izdelkov za Slovensko karitas

Slovenska karitas in podjetje Hofer sta v tokratni že 14. zbiralni akciji izdelke za pomoči potrebne zbirala kar tri konce tedna v marcu. Del zbranih izdelkov, osnovna živila in higienske potrebščine, so že odpeljali v Ukrajino. Podjetje je zbranim 25 tonam dodalo še 89 vozičkov z izdelki v skupni vrednosti 4450 evrov.

V skupno šestih dneh so kupci tudi v teh težkih časih znova izkazali izjemno solidarnost, saj so zbrali za dobrih 25 ton izdelkov. Od začetka sodelovanja s Slovensko karitas leta 2015 pa do danes je bilo tako zbranih več kot 239 ton izdelkov za pomoči potrebne, so zapisali v sporočilu za javnost.

14.45 V Avstriji kritični do obiska Nehammerja v Moskvi

V Avstriji so pri opozicijskih socialdemokratih in svobodnjakih kritični do obiska kanclerja Karla Nehammerja v Moskvi, v koalicijskih Zelenih pa so zadržani. V bran kanclerju je stopil zunanji minister Alexander Schallenberg, ki je zagotovil, da je cilj obiska posredovati jasno humanitarno in politično sporočilo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Gre za to, da se izkoristi vsaka možnost za končanje humanitarnega pekla v Ukrajini, je povedal Schallenberg novinarjem ob robu srečanja zunanjih ministrov EU v Luxembourgu. Zagotovil je še, da se bosta voditelja srečala brez kakršne koli prisotnosti medijev, saj obstaja skrb, da bi lahko Kremelj izkoristil fotografije s srečanja za sovražne namene.

Pri evropski komisiji so potrdili, da je Nehammer obvestil predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen o obisku. »Vsako prizadevanje za mir v Ukrajini je koristno, podpiramo različna prizadevanja za mir. Morebitnega vpliva takšnega obiska ne morem komentirati,« je danes povedal tiskovni predstavnik komisije.

13.28 Ukrajinski branilci napovedujejo zadnjo bitko za Mariupolj

Ukrajinske sile, ki so še v obleganem Mariupolju, se po poročanju AFP pripravljajo na zadnjo bitko za nadzor nad tem strateško pomembnim pristaniščem ob Črnem morju. »Danes bo verjetno zadnja bitka, saj zmanjkuje streliva,« je na facebooku sporočila 36. brigada ukrajinske mornarice. »Za nekatere med nami bo to smrt, za preostale pa ujetništvo,« so zapisali in dodali, da so pristanišče branili 47 dni in »naredili vse mogoče in nemogoče«, da bi obdržali nadzor nad njim.

Ruske sile, ki naj bi po zadnjih podatkih nadzorovale 80 odstotkov uničenega mesta, so sporočile, da so se spopadi osredotočili na okolico mestne železarne Azovstal in pristanišče. Ukrajinska brigada je sporočila, da je ranjenih približno polovica njenih vojakov. »Celotna pehota je pobita, strelske boje zdaj vodijo pripadniki artilerije in protiletalskih enot, radijci, vozniki tudi kuharji. Celo člani orkestra.«

13.23 Lavrov: Opustitve vojaških operacij do naslednjega kroga pogajanj ne bo

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes izjavil, da opustitve vojaških operacij do naslednjega kroga pogajanj med Ukrajino in Rusijo ne bo. Dodal je, da ni razloga, da do novih pogovorov ne bi prišlo.

13.03 Marina Ovsjanikova je postala dopisnica Welta

Marino Ovsjanikovo, ki je 14. marca prekinila informativni program ruske državne televizije Pervij kanal, ko je v rokah za napovedovalko držala velik plakat, na katerem je pisalo »Ustavite vojno, ne verjemite propagandi, tu vam lažejo«, bo odslej poročala za nemški Die Welt, poroča Reuters. Tako za tiskano izdajo Welta kot njegov televizijski kanal. 

Odgovorni urednik Welta Ulf Porschardt je pri tem izjavil, da je Ovsjanikova s svojo protestno gesto kljub grožnji državne represije stopila v bran novinarski etiki. »Veselim se dela z njo,« je dodal.

12.48 Francoski žandarji prispeli v Ukrajino, pomagali bodo pri preiskovanju domnevnih vojnih zločinov

Francoski žandarji so danes prispeli v Ukrajino, da bi pomagali pri preiskavi domnevnih ruskih vojnih zločinov, potem ko so v mestih okoli Kijeva odkrili na stotine trupel civilistov, je objavil francoski veleposlanik v Ukrajini Etienne de Poncins.

Na twitterju je zapisal: »Ponosen sem, da lahko v Lvovu pozdravljam odred tehničnih in znanstvenih žandarjev, ki so prišli pomagat tovarišem pri preiskavah vojnih zločinov, storjenih v bližini Kijeva,« je zapisal. »Francija je prva, ki je zagotovila takšno pomoč. Jutri bodo začeli delo.«

11.50 Ofenziva okoli pristaniškega mesta Mariupolj se nadaljuje

Po navedbah separatističnih oblasti samooklicane republike Doneck so ruske sile zavzele že 80 odstotkov tamkajšnjega pristanišča, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Velika Britanija medtem svari, da bi Rusija lahko v Mariupolju uporabila fosforno strelivo, ki ga je menda že uporabila na območju Donecka, poroča britanski BBC.

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so v bližini Izjuma zadeli dve ukrajinski letali. V bližini Dnipra so uničili raketni sistem, na vzhodu države pa so uničili še štiri drone in helikopter, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.

Ukrajinski generalštab pa je v dnevnem poročilu zapisal, da jim je med drugim uspelo uničiti pet tankov in več oklepnikov. Ukrajinska vojska pri tem dodaja, da so ruske sile od začetka spopadov izgubile okoli 19.500 pripadnikov.

So pa izdali še opozorilo, da nameravajo ruske sile nadaljevati napade na transportno infrastrukturo, da bi s tem otežile pretok surovin po državi. Poleg tega naj bi Rusija pripravljala provokacije na območju proruske separatistične regije Pridnjestrska republika v Moldaviji, za kar bi nato okrivila Ukrajino.

11.05 Zelenski: Mariupolj je uničen, verjetno je umrlo na desettisoče ljudi

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes prek videopovezave nagovoril južnokorejski parlament. Izjavil je, da je v obleganem Mariupolju verjetno umrlo več deset tisoč ljudi. »Mariupolj je uničen, mrtvih je na desettisoče ljudi, a kljub temu Rusi ne končajo ofenzive,« je izjavil po poročanju Reutersa. Rusijo je obtožil, da je uničila na stotine ukrajinskih infrastrukturnih objektov, med njimi bolnišnic.

Ponovil je, da Ukrajinci, če naj bi preživeli to vojno, potrebujejo več pomoči. »Rusija se ne bo ustavila, razen če bo v to prisiljena. Za prihodnjo ofenzivo koncentrira več deset tisoč vojakov.« Ponovil je, da potrebujejo predvsem letala in tanke. Južna Koreja je sicer Ukrajini že posredovala vojaško opremo, a neubojno. Denimo čelade in medicinske pakete. Na južnokorejskem obrambnem ministrstvu so za AFP izjavili, da je možnost posredovanja ubjnega orožja »omejena«.

9.53 Rusi trdijo, da so uničili protiraketne sisteme na obrobju Dnipra

Rusko obrambno ministrstvo je danes objavilo, da so ruske vojaške sile uničile protiraketne sisteme S-300, ki jih je po navedbi Rusov Ukrajini dobavila evropska država. Z ministrstva so sporočili, da je ruska raketa tipa kalibr iz morja uničila štiri S-300, ki so bili po njihovih podatkih skriti v hangarju na obrobju ukrajinskega mesta Dnipro. Ministrstvo ni navedlo, katera evropska država naj bi Ukrajini dobavila sisteme S-300.

9.43 Napovedujejo devet humanitarnih koridorjev iz vzhodnih mest

Kijev in Moskva sta se danes dogovorila za devet humanitarnih koridorjev za evakuacijo ljudi iz obleganih vzhodnih regij Ukrajine, od tega pet v regiji Lugansk, je dejala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

9.34 ZDA dvomijo, da bo ruska vojska z novim generalom v Ukrajini uspešnejša

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je včeraj ocenil, da se uspehi ruske vojske v Ukrajini ne bodo izboljšali, potem ko je predsednik Vladimir Putin centralizirano poveljstvo zaupal 60-letnemu generalu Aleksandru Dvornikovu, ki je sicer znan po neusmiljenosti do civilistov v Siriji in drugje.

Rusija doslej v Ukrajini ni imela centraliziranega vojaškega poveljstva. »Noben general in nobeno imenovanje ne more izbrisati dejstva, da je Rusija v Ukrajini že doživela strateški poraz. Ta general bo le še eden od avtorjev zločinov in surovosti nad ukrajinskimi civilisti. ZDA pa ostajajo odločene, da storijo vse, kar je mogoče, za podporo Ukrajincem za odpor proti njemu in proti silam, ki jim poveljuje,« je na televiziji CNN dejal Sullivan.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je za televizijo Fox News povedala, da prevzem vodstva generala, ki je odgovoren za grozodejstva v Siriji, kaže, da se bo to, kar so že doslej videli v Ukrajini, nadaljevalo. Američani menijo, da se obeta okrepljen in bolj osredotočen pritisk na jug in vzhod Ukrajine, potem ko Rusom ni uspelo osvojiti prestolnice Kijev in severa države.

9.01 Izvoz ruskega plina v EU prek Ukrajine poteka nemoteno

Gazprom, ruski državni proizvajalec plina, danes nadaljuje dobavo zemeljskega plina v Evropo prek Ukrajine, in sicer v skladu z zahtevami evropskih potrošnikov, poroča Reuters, ki se sklicuje na rusko tiskovno agencijo Interfax. Zahteve za danes znašajo 95 milijonov kubičnih metrov.

8.49 V Nemčiji več proruskih protestov

V Nemčiji so v nedeljo v več mestih potekali proruski protesti, na katerih je rusko govoreče prebivalstvo zahtevalo konec diskriminacije, ki jo doživljajo od začetka vojne v Ukrajini. Obenem so ponekod potekali protiprotesti v podporo Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Frankfurtu se je v nedeljo zbralo okoli 800 ljudi, ki so ob mahanju z ruskimi zastavami pozivali proti sovraštvu in nadlegovanju. Več ljudi, okoli 2500, pa se je zbralo na protiprotestu v podporo Ukrajini. Oba protesta je spremljala okrepljena policijska prisotnost. Več sto ljudi se je sicer na proruskih protestih zbralo še v Hannovru in Osnabrucku, dan prej pa v Stuttgartu in Lubecku.

7.40 Nove žrtve v Harkovu, mnogi poskušajo zbežati z vzhoda države

V napadu v Harkovu sta v nedeljo umrla najmanj dva človeka, dan prej pa deset, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Ruska vojska nadaljuje vojno proti civilistom zaradi pomanjkanja zmag na fronti,« je na telegramu zapisal regionalni guverner Oleg Sinegubov.

Številni poskušajo še vedno zbežati pred pričakovanimi spopadi na vzhodu. Po navedbah guvernerja Luganska Sergija Gaidaja na dan območje zapusti od 2500 do 2700 ljudi, okoli 20 do 25 odstotkov prebivalstva pa ostaja tam.

7.00 Zelenski znova opozoril na ruske operacije na vzhodu Ukrajine

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru na facebooku znova opozoril, da bo Rusija izvedla »še večje operacije na vzhodu naše države«, poroča BBC. Poudaril je, da se na to pripravljajo, znova pa je zavrnil tudi ruske trditve, da so smrti civilistov v Ukrajini posledica ukrajinskih vojaških napadov. Tovrstne trditve je označil za znak šibkosti Rusije. »Strah jih je priznati, da je bila celotna ruska politika do Ukrajine že desetletja napačna,« je dodal.

»Ko strahopetnost raste, se to pretvori v katastrofo. Ko ljudem zmanjka poguma, da bi priznali svoje napake, se opravičili oziroma se prilagodili realnosti in se česa naučili, se spremenijo v pošasti. Če svet to ignorira, se te pošasti odločijo, da je svet tisti, ki se jim mora prilagoditi.«

6.40 Gospodarstvo Ukrajine se bo letos skrčilo za skoraj polovico

BDP Ukrajine bo letos verjetno manjši za kar 45,1 odstotka, saj so zaradi ruske invazije zaprli podjetja, zmanjšali izvoz in na obsežnih območjih države onemogočili gospodarsko dejavnost, je sporočila Svetovna banka. Ta hkrati napoveduje, da se bo BDP Rusije zaradi zahodnih sankcij skrčil za 11,2 odstotka.

6.11 Združeni narodi: Vojna doslej zahtevala življenja 1793 civilistov

Združeni narodi so sporočili, da so v Ukrajini do včeraj evidentirali 4232 civilnih žrtev, od tega jih je 1793 izgubilo življenje, 2439 je bilo ranjenih. Ukrajina se sicer pripravlja na boj proti ruskim silam na vzhodu države, od koder v strahu pred skorajšnjo ofenzivo beži na tisoče civilistov. Evakuacije se nadaljujejo iz Kramatorska na vzhodu Ukrajine, kjer je v petek v raketnem napadu na železniško postajo umrlo 52 ljudi.

Ukrajinska oblast sicer Moskvo znova obtožuje vojnih zločinov. V Kijevu trdijo, da so v regiji okoli Kijeva po umiku ruske vojske odkrili več kot 1220 trupel. »Samo v regiji Kijev imamo 1222 mrtvih,« je v intervjuju za britanski Sky News povedala generalna tožilka Irina Venediktova, a pri tem ni navedla, koliko med njimi je civilistov. Navedla je še, da so od začetka invazije evidentirali 5600 primerov domnevnih vojnih zločinov, ki so jih zagrešile ruske sile.

00.30 Zunanji ministri članic EU bodo nadaljevali razpravo o Ukrajini

Zunanji ministri držav Evropske unije, med njimi slovenski minister Anže Logar, bodo danes v Luxembourgu nadaljevali razpravo o ruski agresiji na Ukrajino. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell jih bo med drugim seznanil z vsebino pogovorov v Kijevu, ki ga je obiskal v petek.

Zunanji ministri EU bodo medtem po napovedih razpravljali o že šestem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, potem ko so članice EU v petek sprejele peti sveženj. Ta med drugim vključuje prepoved uvoza ruskega premoga v Unijo ter vplutja ladij pod rusko zastavo v njena pristanišča.

Razpravo o Ukrajini bo med drugim zaznamoval petkov obisk predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen in Borrella v Kijevu, kjer sta se sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ministri bodo govorili tudi o nadaljnji podpori Ukrajini tako na humanitarnem kot finančnem področju. Po navedbah virov pri EU je pričakovati tudi politično podporo Borrellovemu predlogu, da se za podporo ukrajinski vojski v vojaški opremi zagotovi dodatnih 500 milijonov evrov. S tem bi razpoložljiva sredstva povečali na 1,5 milijarde evrov.

00.15 Napovedano srečanje avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja s Putinom

Danes je napovedano srečanje ruskega predsednika Vladimirja Putina in avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja, ki je v Kijevu že obiskal ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Kot je napovedal Nehammer, želi spodbuditi dialog med Ukrajino in Rusijo. Med pogovori s Putinom bo odprl tudi vprašanje vojnih zločinov, ki naj bi jih ruske sile zagrešile v Ukrajini.