Pospešek za dokončanje gradnje drugega tira

Projekt drugega tira Divača–Koper ne bo končan pred koncem marca 2027, če za končanje štejemo pridobitev obratovalnega dovoljenja zanj, pravi Jadran Bajec, predsednik projektnega sveta za civilni nadzor, v katerem so kritično ocenili dela na tiru. V družbi 2TDK v odzivnem poročilu odgovarjajo, da nikoli niso napovedovali obratovalnega dovoljenja do 31. marca 2026, temveč je ta rok za gradbena dela predvidel aneks k pogodbi o gradnji, kot tudi, da »dela potekajo v skladu z dogovorjenimi roki«.

Natančnejši datum dokončanja gradnje nove železniške proge med Divačo in Koprom je znova postal aktualen v zadnjih mesecih, ko je na gradbišču trase opravljenega približno štiri petine dela in so se nakopičile ovire, ki so resen izziv naročnikom in gradbincem.

Največja težava so trenutno blokirani računi turškega podjetja, zaradi česar nosilni partner v konzorciju Kolektor CPG prevzema gradbene pogodbene obveznosti partnerskega podjetja Yapı Merkezi, ki je že pred meseci močno upočasnil dela v predoru Beka (T2). Kolektor je z drugačno organizacijo svojih delavcev in z najemanjem dodatnih podizvajalcev v zadnjih dneh znova pospešil dela na gradbišču. Tako bo drugi sklop dokončan predvidoma do poletja, gradbena dela (betoniranje) na prvem sklopu pa do konca leta.

Viadukt Vinjan je projektiral Marjan Pipenbaher, zgradil pa Kolektor CPG. Tega so še pravočasno preprojektirali, saj so tudi tukaj že na začetku gradnje opazili plazovit teren, ki je terjal spremembo projekta. Foto 2TDK

Po neuradnem mnenju nekaterih nadzornikov bo do konca marca 2026 položena tudi velika večina tirov. Nihče pa ne more povsem natančno predvideti, kako bodo na zaključno polaganje vplivala nepredvidena dela zaradi plazovitega terena v dolini Glinščice. Projekt za sanacijo plazu je pred končanjem, gradnja podpornih pilotov in vodnjakov bo gotovo nekaj mesecev ovirala potek del na zadnjem delu nove proge v Glinščici.

Raziskave niso pokazale premikov terena

Družba 2TDK je v odzivnem poročilu na kritične ugotovitve projektnega sveta za civilni nadzor odgovorila, da so bile geološke in geotehnične raziskave, opravljene že leta pred gradnjo, obsežne in večje, kot so običajno pri velikih infrastrukturnih projektih, vendar kljub temu niso v nobeni fazi pokazale vse kompleksnosti terena, prav tako niso pokazale, da se teren premika. »Razmere v dolini Glinščice odstopajo le v tem, da se je drsenje hriba pojavilo nepričakovano pozno ob zaključku gradnje in brez vnaprej predvidljivih znakov. Na trasi v dolžini 27,1 kilometra je težava nastala na dobrih sto metrov dolgem odseku. Pri raziskavah in projektiranju trase so sodelovala vsa večja slovenska projektantska podjetja in več srednjih. Predvidevamo, da je bilo teh podjetij do 50 z do tisoč sodelujočimi strokovnjaki,« so pojasnili v 2TDK. »Šele med gradnjo so geologi prvič v flišnih skladih naleteli na manjše lokalne praznine, ki nakazujejo premike skladov davno v geološki preteklosti. Zato so morali graditi tudi dodatne oporne in podporne konstrukcije že ob gradnji dostopne ceste in krajnega opornika viadukta Glinščica.«

V 2TDK so tudi zavrnili očitek projektnega sveta o nezadostnem komuniciranju z javnostmi. Samo lani je bilo v 49 različnih tiskanih in elektronskih medijih 1452 objav o 2TDK in drugem tiru. Projektni svet je očital podjetju 2TDK tudi ne dovolj pregleden prikaz rezerviranih sredstev. O teh so v državnem podjetju pojasnili, da ima drugič novelirani investicijski program v skupnem znesku 1,109 milijarde za gradnjo drugega tira tudi 90 milijonov evrov dodatnih rezervnih sredstev, od katerih so 73 milijonov evrov že porabili za poračun zakonsko dopustnih podražitev (priznani znesek podražitev nad deset odstotki). Poleg tega je še približno 33 milijonov evrov namenjenih za nepredvidene kraške pojave. Sanacija velikega drsečega hriba, ki ogroža stičišče med viaduktom Glinščica in predorom (portalom) Lokev, pa bo morda terjala še dodatne popravke investicijskega programa.

Kljub vsemu – najbolje vodeni in izvajani projekt

Jadran Bajec je poudaril pomen zelo obsežnega nadzora nad gradnjo največjega infrastrukturnega projekta v državi. Poleg civilnega projektnega sveta so za nadzor angažirani še običajen gradbeni nadzor, supernadzor, zunanja kontrola kakovosti, krasoslovni nadzor, projektni nadzor BIM, vrsta naravovarstvenih in okoljskih ter inšpekcijskih nadzorov, investitor najema strokovnjake za nadzor različnih področij. Vse naštete inženirske storitve skupaj predstavljajo krepko več kot deset odstotkov vrednosti gradbene, inštalacijske in obrtniške izvedbe projekta, pri čemer pa ni upoštevano delo državnih in občinskih uradnikov in strokovnjakov. Prav takemu nadzoru in pozornemu spremljanju javnosti gre zasluga, da je projekt drugega tira v primerjavi s podobnimi infrastrukturnimi projekti (Teš 6, tretja os ali predor Karavanke) neprimerno bolje organiziran, voden in učinkovit, je Jadran Bajec povedal za Delo.

Takšno podobo kaže povezava med predorom Škofije (T8) in viaduktom Vinjan. Foto 2TDK

Projekt je tudi s finančnega zornega kota posebnost. Zanj je država namenila 400 milijonov evrov, 362 milijonov evrov je posojilo dveh bank, 233 milijonov evrov je evropskih nepovratnih sredstev, še nekaj deset milijonov evrov nepovratnih sredstev pričakujejo za dokončanje. S pomočjo posebnega zakona o 2TDK so iz pribitka na cestne takse in pretovorno takso v koprskem pristanišču doslej zbrali kakih 100 milijonov evrov. V 45 letih naj bi od omenjenih taks podjetje 2TDK pridobilo več kot dve milijardi evrov. S tem denarjem bodo poplačali bančne kredite, povrnili velik delež državnega vložka in več kot milijardo namenili plačilu za dosegljivost, to je stroške upravljanja in vzdrževanje tira. Takšnega vira nima noben drug železniški tir v državi.