Zdravniki umirajo, mar ne?

Medtem ko se epidemija bolezni covid-19 na Kitajskem postopoma umirja, medicinski delavci na prvi fronti boja proti koronavirusu, ki povzroča to bolezen, vse pogosteje podlegajo okužbi in preutrujenosti. Včeraj je preminil še en zdravnik Centralne bolnišnice v Wuhanu. Sedeminpetdesetletni Mei Zhongming je najnovejša žrtev med osebjem te medicinske ustanove, v kateri je, kot navajajo viri, okuženih več kot 30 zdravnikov in medicinskih tehnikov.

Dr. Mei je bil oftamolog in verjetno je bil povsem po naključju nadrejen 23 let mlajšemu Li Wenliangu, ki je hotel oblast prvi opozoriti na pojav novega virusa. Dr. Lija so utišali in celo aretirali zaradi »širjenja govoric«. Umrl je 7. februarja za boleznijo covid-19, s katero ga je mesec dni prej okužila bolnica z glavkomom. »Bil sem nepreviden,« je zapisal v svojem blogu, medtem ko se je bojeval za življenje. »Ni imela povišane temperature. In ko sem jo pregledoval, na sebi nisem imel potrebne zaščitne opreme.«



Pod velikanskimi pritiski, ki so se pojavili, ko se je začelo število okuženih povečevati, so v kitajskih bolnišnicah številne zdravnike, ne glede na njihovo specializacijo, premeščali v oddelke z bolniki, ki so imeli težave z dihanjem. »Vsak dan dobimo obnovljeno klinično proceduro, ki jo moramo dosledno upoštevati,« je povedal eden od kirurgov, ki ni hotel biti imenovan. »Virus se spreminja in tako imamo že šesto verzijo procedure.« Zdravniki in tehniki, ki so v neposrednih stikih z okuženimi, se ne vračajo na svoje domove. S člani družin komunicirajo izključno prek video klicev.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prejšnji teden objavila, da je s koronavirusom okuženih blizu 4000 medicinskih delavcev, od katerih jih je do zdaj 18 umrlo. Na posebnem udaru epidemije je prav osrednja bolnišnica v Wuhanu, saj so od samega začetka širjenja bolezni vanjo sprejeli največje število obolelih.



V nedeljo je v tej bolnišnici umrl tudi 55-letni Jiang Xueqing, vodja kirurškega oddelka za bolezni ščitnice in dojk. In čeprav je zanj - kot za oba druga preminula zdravnika – veljalo, da je v odlični telesni kondiciji in brez zdravstvenih težav, mu zaradi izjemne izčrpanosti in nezadostne zaščite ni uspelo zmagati v boju z virusom.

Partijska propaganda zdaj žrtve med medicinskimi delavci povzdiguje na isto raven, na kateri so bili nekdaj revolucionarji in borci proti osvajalcem. Preminuli zdravniki in medicinski tehniki imajo pravico do naziva »mučenik«, kar pomeni tudi določene privilegije za njihove družinske člane. Na družbenih omrežjih slavijo junake nove dobe in na veliko objavljajo zgodbe, kot je tista o 29-letnemu zdravniku Peng Yinhuaju, ki je preložil poroko, napovedano za 1. februar, svoji noseči zaročenki pa obljubil, da bosta imela, potem ko bo minila epidemija, razkošno poroko. V Wuhanu se je okužil s koronavirusom in 20. februarja podlegel bolezni.



A kitajska javnost ni nič več razpoložena za patetične zgodbe o »bojevnikih« in »mučenikih«, ki so pripravljeni umreti za svoj narod in domovino. Potem ko je osrednja televizija objavila reportažo o noseči medicinski sestri, ki je 20 dni pred porodom še vedno delala v urgentnem oddelku wuhanske bolnišnice, se je na internetu zvrstilo kar nekaj ogorčenih sporočil. »Bolnišnice ženski v devetem mesecu nosečnosti ne bi smele dovoliti, da opravlja takšno delo!«  se je oglasila feministka Hou Hongbin. Vprašanje, ki ga Kitajci postavljajo ob vsaki novi smrti zdravnika ali člana medicinskega osebja, se glasi – zakaj je njihova država znova nepripravljena pričakala epidemijo, tako da so tudi tokrat njene največje žrtve tisti, ki bi morali preprečevati širjenje virusa. 

Zgodbe o junaštvu namreč vse pogosteje razkrivajo ozadje kitajskega sistema.