»Testirati vsakega, ki v zimskem času kaže znake prehlada, je iluzorno«

Odbor DZ za zdravstvo je danes nadaljeval sejo na temo pripravljenosti Slovenije na morebitni izbruh okužb z novim koronavirusom. Poslanci so tudi tokrat izpostavili vprašanja ustreznosti sprejetih preventivnih ukrepov na terenu ter obravnave oseb s sumom na okužbo ali tistih, ki so se vrnili z območij, kjer virus že imajo.

Poslanci so predstavnice ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) spraševali zelo različne stvari. Od tega, zakaj v Sloveniji tako malo ljudi testiramo na okužbo z novim koronavirusom, pa do tega, zakaj v nekaterih vrtcih otrokom ne dovolijo več imeti s seboj plišastih igrač.



Državna sekretarka na ministrstvu Simona Repar Bornšek je povzela vse aktivnosti, ki so jih na ministrstvu izpeljali v zadnjih dneh. Danes bodo objavili seznam 16 kontaktnih točk s kontaktnimi osebami in telefonskimi številkami, kamor se bodo ljudje s sumom na okužbo lahko obrnili za nadaljnja navodila.

Prav tako danes bodo vsi izvajalci na primarni ravni prejeli navodila o poti bolnika, ki meni, da bi lahko zbolel za novim koronavirusom. Državna sekretarka je poskrbela, da bodo informacije prejeli tudi vsi zdravniki koncesionarji, povezali so se tudi z zdravniki, ki delajo v domovih za starejše.

Že v petek so predstavniki zdravstvenih domov na sestanku na ministrstvu lahko prevzeli tudi dodatne zaloge zaščitne opreme, dogovorili so se, da bodo o stanju zalog zaščitne opreme in porabljenih testih sproti poročali, da se bodo zaloge lahko osveževale.

Poslanska vprašanja

Poslanka SDS Alenka Jeraj je izpostavila vprašanje števila testiranih na okužbo z novim koronavirusom, zakaj se preventivno ne testira tudi zdravih, ki so se vrnili z območij, kjer že imajo virus. »Ali ni za njihovo varnost bolje, da čim prej vedo, ali so morda bolni, in jih začnejo čim prej zdraviti?« je vprašala. Kritična je bila tudi do dejstva, da so v Sloveniji doslej opravili komaj 200 testov na okužbo z virusom.

Direktorica NIJZ Nina Pirnat je pojasnila, da jemanje brisov zdravemu človeku ni smiselno, negativen bris bi lahko pomenil lažno varnost in bi posameznik kasneje zbolel. »Pomembno je, da se brisi jemljejo bolnim, ki sodijo v zdravstveno obravnavo,« je dodala. Ob tem je predsednik odbora Franc Trček (Levica) izpostavil podatek za Francijo, da so v enem dnevu sposobni testirati 'le' 300 ljudi.

Na vprašanje poslanca SD Sama Bevka, ali je bolj nevarna gripa ali novi koronavirus, pa je pojasnila, da je razlika med njima predvsem to, da gripo bolje poznamo, imamo učinkovito cepljenje in protivirusna zdravila. Za novi koronavirus pa tega ni. Ne glede na to, ali gre za gripo ali novi koronavirus, pa so ukrepi za preprečevanje okužbe isti – izogibanje krajem, kjer je veliko ljudi, bolni, ki kašljajo in kihajo, pa naj ostanejo doma.



Poslanka SMC Mojca Žnidaršič pa je izpostavila dogajanje v nekaterih vrtcih, kjer da otroci v vrtec ne smejo več prinašati svojih plišastih igračk, in vprašala o strokovni argumentiranosti takega ukrepa.

Pirnatova je poudarila, da je v navodilih vrtcem in šolam za ravnanje ob povečanem številu kapljičnih okužb že desetletja poleg povečanega zračenja, povečanega umivanja rok, pogostejšega umivanja skupnih igrač tudi prepoved prinašanja plišastih igrač v vrtec. »To je klasično navodilo, ki ga vrtci poznajo v primeru pojava povečanega števila okužb. Vendar zaradi koronavirusa, ki ga pri nas sploh še ni, ne prepovemo prinašanja igrač v vrtec,« je komentirala.

Poslanci so danes izpostavili tudi vprašanje, zakaj Slovenija ni po vzoru Velike Britanije za primer epidemije novega koronavirusa predvidela, da bi vse bolnike sprejemali izključno v eno bolnišnico, na primer na Kliniko Golnik.

Repar Bornškova je glede tega pojasnila, da je stroka tista, ki je definirala, kako se bo postopalo v Sloveniji. Tako naj bi prvih nekaj primerov sprejela infekcijska klinika. Obolele bodo hospitalizirali ne glede na resnost okužbe, da bo tako stroka pridobila nekaj več podatkov, kasneje pa bodo hospitalizirali samo tiste z resnim potekom bolezni. Zbolele bodo po načrtu obravnavali v treh centrih, če bo okuženih veliko, pa bodo aktivirali dodatne lokacije. »Upoštevati moramo stroko, kako bi želeli biti organizirani,« je dodala.

Odbor je sejo končal po dobrih dveh urah razprave, zaradi nesklepčnosti v zadnjih minutah seje niso sprejeli nobenih sklepov.


 

Testi za novi koronavirus pri nas enake kakovosti kot v drugje v Evropi

Slovenija ima na voljo enake teste za novi koronavirus kot ostale evropske države, je danes zagotovil predstojnik ljubljanskega inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec. »Špekulacije o tem, da primerov pri nas ni, ker bi imeli slabe teste, odločno zavračam. So čisto natolcevanje in dezinformiranje javnosti,« je poudaril.

Slovenija je bila med prvimi evropskimi državami, ki je zagotovila test za odkrivanje novega koronavirusa, je na današnji novinarski konferenci ministrstva za zdravje še povedal koordinator laboratorijske diagnostike za novi koronavirus Petrovec. Od prejšnjega ponedeljka, ko so ustanovili koordinacijsko skupino, imajo tudi popoln pregled nad testiranjem. Testiranje na prisotnost novega korona virusa v vzorcih zgornjih dihal izvajajo na inštitutu ter v ljubljanski in mariborski izpostavi Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Zagotovil je, da bo vsak državljan, za katerega bo postavljen klinični sum na novi koronavirus, testiran s testom vrhunske kakovosti. Za vse življenjsko ogrožene bolnike s simptomi okužbe z novim koronavirus so zagotovili 24-urno testiranje, za ostale pa so testi na voljo 14 ur na dan. Kot so zapisali na spletnih straneh vlade, so za hujše primere, torej za bolnike, ki so v intenzivni negi, resneje prizadeti ali so hospitalizirani, rezultati na voljo v štirih urah. »Sicer je lahko čas do rezultata daljši, saj ni mogoče procesirati vsakega vzorca posebej, ko pride v laboratorij,« so pojasnili. Če bo treba, bodo laboratoriji odprli tudi nova, dodatna delovišča.

»Testirati vsakega, ki v zimskem času kaže znake prehlada, je iluzorno,« pa je očitke o nizkem številu komentiral testov Petrovec. Pojasnil je, da pri odločitvi za testiranje sledijo definiciji primera, ki ga postavi NIJZ. Trenutno je cena testa 65 evrov, če se ne bodo spremenile okoliščine, ki vplivajo na ceno. Petrovec je opozoril, da so bili v zadnjem tednu soočeni z zelo visokim dvigom cen komponent, ki se uporabljajo pri testu. 

​
 

Do bolniškega staleža upravičeni le tisti, ki zbolijo

Slovenija se je medtem pridružila skupnemu javnemu evropskemu naročilu za zaščitno opremo, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek.

Odzvala se je tudi na kritike, da naj ne bi bilo dovolj zaščitne opreme za najbolj ranljive in ogrožene otroke. Po njenih navedbah je po bolnišnicah zaščite dovolj. »Prepričani smo, da bo vsak zdravnik v skladu s svojo strokovno naravnanostjo in potrebo opremil te majhne bolnike s tistimi sredstvi, ki so potrebna,« je dejala.

Opozorila je še, da je do bolniškega staleža upravičena samo oseba, ki zboli. Dogaja se namreč, da doma ostajajo ljudje, ki ne kažejo znakov okužbe, ampak so samo pripotovali iz ogroženih območij. Za to pa ni strokovne podlage, je dejala.

Danes so pristojni posodobili tudi navodila za zdravnike glede organizacijskega vidika obravnave bolnika - od telefonskega klica prek napotitve na mesto za odvzem brisa do izvedbe nadaljnjega postopka.

Z napovedano vzpostavitvijo 16 točk za odvzem brisa so racionalizirali uporabo zaščitne opreme in obremenitev izvajalcev na primarni ravni. Brise bodo tako jemali v zdravstvenih domovih Murska Sobota, Maribor, Slovenj Gradec, Izola, Ljubljana, Postojna, Kočevje, Celje, Velenje, Trbovlje, Brežice, Novo Mesto, Jesenice, Kranj, Nova Gorica in Tolmin, so sporočili z ministrstva.