V nadaljevanju preberite:

Po dvajsetih letih se Martin Kušej s slovensko praizvedbo Zdravnice, dela večkrat nagrajenega britanskega avtorja Roberta Icka, vrača na oder SNG Drame. V njej je medicinska etika postavljena nasproti verskim in drugim nazorskim prepričanjem ter populizmom.

Dramatik Robert Icke je preoblikoval igro Arthurja Schnitzlerja Profesor Bernhardi (1912), njenega protagonista pa spremenil v protagonistko in njen problem poglobil s prestavitvijo v sodobnost. Poleg Schnitzlerjeve kritičnosti do dunajskega antisemitizma Icke vpeljuje vrsto novih motivov: toksičnost javnega mnenja, usmerjanega prek družbenih medijev, cenenih časopisov, tv-soočanj; zlorabo zasebnega v javni sferi, agresivnost nekaterih identitetnih politik, vztrajnost navidez preseženih normativov – neomadeževane ne pusti niti profesionalne etike.

S Kušejem sva se pogovarjala o vsem naštetem, predvsem pa o njegovi avtobiografiji Za mano belina, katere prevod Tine Mahkota – poslovenila je tudi Zdravnico – je pravkar izšel pri založbi Beletrina v sodelovanju z založbo Mont. V njej govori o umetnosti osvobajanja od preteklosti, o moči koraka v prihodnost, o politikah identitete, diktaturi mnenj in krčenju svobode ter opisuje svoje številne uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj zelo osebni pristop k doseganju »trenutka resnice« – trenutka, ko v gledališču ugasnejo luči in se občinstvo odpravi na potovanje v neko drugo resničnost.