ZDA in partnerice napadle Jemen

Ameriški predsednik Joe Biden je ponoči v sodelovanju z Veliko Britanijo, Avstralijo, Bahrajnom, Kanado in Nizozemsko ukazal bombardiranje Jemna z vojaškimi letali, ladjami, podmornicami in vodenimi izstrelki. »Ti ciljni napadi so jasno znamenje, da ZDA in partnerice ne bodo trpele napadov na naše osebje ali dovolile sovražnim akterjem ogrožati svobodo plovbe na eni svetovno najbolj kritičnih komercialnih poti,« je v sporočilu za javnost povedal demokratski prvak ZDA. V napadih na cilje v Jemnu je bilo ubitih pet borcev uporniškega gibanja, še šest pa je bilo ranjenih, so danes sporočili hutiji. 

Ameriški predsednik Joe Biden. FOTO: Mandel Ngan/AFP

Washington je jemenske Hutujce že prej opozarjal, naj končajo napade na trgovske ladje v Rdečem morju. Odgovor islamističnega političnega in vojaškega gibanja z izvorom v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in njegovih zaveznikov v Iranu pa je bila četrtkova ugrabitev tankerja, vpletenega v ameriško-iranske naftne prepire. Samo v četrtek so ameriške in britanske sile na območju sestrelile osemnajst hutujskih dronov ter tri raketne izstrelke, po besedah upornikov izstreljene v dokaz solidarnosti s Palestinci v Gazi.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je med pravkar zaključeno turnejo po Bližnjem in Srednjem vzhodu grozil s posledicami, varnostni svet Združenih narodov, v katerem že od začetka januarja kot nestalna članica sodeluje tudi Slovenija, je v sredo zahteval takojšnje končanje hutujskih napadov.

Akcije jemenskih Hutujcev v Rdečem morju je že v sredo obsodil varnostni svet Združenih narodov, v katerem kot nestalna članica deluje tudi Slovenija. FOTO: Spencer Platt Getty Images via AFP

Napad prihaja v občutljivem času za ameriški Pentagon, potem ko je obrambni minister Lloyd Austin javnosti prikrival operacijo raka na prostati. Šele zapleti, ki so ga pripeljali na urgenco, so dali vedeti, da predsednik Biden več dni ni vedel, kaj se dogaja s ključnim ministrom. Ko je bil Austin spet na delovnem mestu, je sporočil, da so ciljali radarje, izstrelišča raket in dronov ter skladišča orožja, Biden pa je povedal, da ne bo okleval pred nadaljnjimi ukrepi za zaščito »naših ljudi in svobodnega pretoka mednarodne trgovine, če bo potrebno«.

Kritiki pa menijo, da vojaška akcija razkriva pomanjkljivosti dosedanje bližnjevzhodne politike demokratske administracije, ki je upala, da bo agresivne islamiste pridobila s popuščanjem. Biden je leta 2021 Hutujce odstranil s seznama mednarodnih terorističnih organizacij, kamor jih je postavil njegov republikanski predhodnik Donald Trump, Iranu pa dovoljeval več prodaje nafte od prvotnih sankcij svojega predhodnika po izstopu iz jedrskega sporazuma s Teheranom.

Že novembra so Hutujci ugrabili tovorno ladjo Galaxy Leader. FOTO: AFP

Nekateri analitiki v samem središču sedanjih zaostritev na Bližnjem vzhodu vidijo iranska prizadevanja za dokončanje jedrske bombe, ki bi v trenutku spremenila strateška razmerja na območju in v svetu. Teheran finančno in z orožjem ne podpira le jemenskih Hutujcev, ampak tudi libanonski Hezbolah in palestinski Hamas, ki je s krvavim napadom na Izrael 7. oktobra sprožil vojaško maščevanje judovske države v Gazi z več kot 22.000 žrtvami.

Obračunavanje ZDA in partneric z jemenskimi Hutujci lahko prinese še večje zaostrovanje. Teheran je sam sporočil zajetje tankerja St. Nikolas, ki so ga Američani pod drugim imenom obtoževali tihotapljenja njihove nafte. Leta 2022 je bila ladja mesece zasidrana v bližini Singapurja, preden je ob teksaški obali in na ukaz ameriškega pravosodnega ministrstva pretovorila nafto. Družba Empire Navigation s sedežem v Atenah je priznala tihotapljenje. Tanker z osemnajstimi filipinskimi člani posadke in enim grškim naj bi smer plovbe spremenil proti islamski republiki in iranska mornarica je ukrepala, so sporočili v Teheranu.

Hutujski bojevniki med demonstracijami za solidarnost s Palestinci. FOTO: Mohammed Huwais/AFP

ZDA in njene partnerice so vojaško akcijo sprožile v zgodnjem jutru po lokalnem času in po prvih podatkih zadele okrog šestdeset hutujskih ciljev na šestnajstih lokacijah. »Več kot petdeset držav je bilo prizadetih v 27 napadih na mednarodne trgovske ladje, posadke iz več kot dvajsetih držav so bile ogrožene ali zajete v piratstvu,« je ocenil Biden. »Več kot dva tisoč ladij je bilo prisiljenih v na tisoče milj daljše poti, kar lahko povzroči tedne zamud za proizvode. In 9. januarja so Hutujci izvedli doslej največji napad z neposrednim ciljanjem ameriških ladij.«