V nadaljevanju preberite:

Olimpijske igre – zlasti tiste, ki potekajo v Aziji – niso vedno samo športni, ampak tudi politični dogodki. Zbliževanje Južne in Severne Koreje se je, denimo, začelo prav med zimskimi igrami, ki so leta 2018 potekale v južnokorejskem Pjongčangu, ko je na odprtje iger prišla Kim Jo Džong, sestra voditelja Kim Džong Una, in vodstvu v Seulu prenesla bratovo sporočilo miru. Tudi tokrat so pričakovali, da bo na odprtje iger prišel južnokorejski predsednik Mun Dže In ter s tem prekinil dolgo obdobje, ko med državama ni bilo komuniciranja na najvišji ravni. Toda iz Seula so v ponedeljek sporočili, da Mun ne bo pripotoval v Tokio, ker se je v zadnji fazi priprav pojavila »ovira«.

Gre za grobo opazko, ki jo je izrekel Hirohisa Soma, namestnik japonskega veleposlanika v Seulu, ki je Munovo upanje, da se bo v Tokiu sestal s premierom Jošihidejem Sugo, poimenoval »masturbacija«. Sugov kabinet se je odzval z odpoklicem Some iz južnokorejske prestolnice, vendar je v že tako kočljivih odnosih med sosedama nastala nepremostljiva vrzel. Še pred incidentom so ankete pokazale, da najmanj dve tretjini Južnih Korejcev meni, da se njihov predsednik ne bi smel udeležiti petkovega slovesnega odprtja olimpijskih iger. Pokopano upanje, da bi lahko tudi te igre pripomogle k boljšemu političnemu ozračju v severovzhodni Aziji, je še posebej boleče za ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki si zelo prizadeva za zbliževanje Tokia s Seulom kot dveh pomembnih zaveznikov v njegovem strateškem obračunu s Kitajsko.