Veliki uspeh opozicije je hud udarec za Erdoğana

Nedeljske lokalne volitve v Turčiji so poskrbele za nepričakovani preobrat: opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) je uspela zadržati oziroma osvojiti oblast v največjih mestih po državi, hkrati pa postala največja turška politična sila po deležu volilnega glasu. S tem je končno prebolela lanski poraz na predsedniških in parlamentarnih volitvah ter zadala hud udarec turškemu voditelju Recepu Tayyipu Erdoğanu in njegovi vladajoči Stranki za pravičnost in razvoj (AKP).

Nekaj ur po zaprtju volišč, ko je nad Istanbul že padel mrak, je bilo na ulicah starega dela mesta opaziti prve znake proslavljanja izidov lokalnih volitev, od spontanega trobljenja avtomobilov do plapolanja s turškimi zastavami. Ko je proti polnoči postalo jasno, da se je Turčija znašla na pragu velikega političnega preobrata, so izpred istanbulske mestne hiše prihajali prizoru navdušene večtisočglave množice privržencev župana Ekrema İmamoğluja, čigar gladka zmaga je predstavljala najvidnejši, a še zdaleč ne edini uspeh CHP na tokratnih volitvah.

»Nocoj je Istanbul jasno spregovoril: naša skupna želja po demokraciji sije močneje kot kdaj koli prej in označuje ključni korak k enotnosti in koncu polarizacije,« je poudaril župan İmamoğlu in svojo ponovno izvolitev predstavil kot prvo znamenje večjih sprememb, pred katerimi se je znašla Turčija. Iz njegovih besed je bilo po pričakovanju mogoče razbrati jasne ambicije po naskoku na višje politične položaje oziroma na možnost kandidature na naslednjih predsedniških volitvah čez štiri leta.

Oživljanje ugaslih upov

Največja opozicijska stranka je zmage zabeležila tudi v Ankari, Bursi, Izmirju in drugih večjih mestih, najbolj presenetljiv pa je bil njen izplen v konservativni notranjosti Anatolije, kjer je močno načela prevlado vladajoče AKP ter pokazala, da je zmožna zabeležiti izrazite uspehe tudi zunaj obalnih oziroma sekularnih delov države.

»Ta zmaga je za opozicijo izjemno pomembna. Oživlja ugasle upe in vrača vero v spremembe,« je za Delo pojasnil Ulaş Tol, politolog pri inštitutu Core Research, s čimer je spomnil na razplet lanskih predsedniških oziroma parlamentarnih volitev, na katerih opoziciji vsesplošnega nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi in visoko inflacijo ni uspelo prevesti v volilne glasove.

Tudi tokratne volitve so po oceni sogovornika minile v senci spornih praks, vključno z uporabo javnih sredstev v volilne namene in favoriziranjem kandidatov AKP v državnih medijih, in vendar je CHP v nedeljo uspelo postati največja stranka v državi po deležu volilnega glasu.

To je po razglasitvi izidov med vrstivami priznal tudi Erdoğan, ki je v zadnjih mesecih vse svoje napore vložil v to, da bi AKP po petih letih znova uspelo prevzeti nadzor nad Istanbulom, 16-milijonskim mestom, ki s svojim kulturnim in finančnim pomenom velja za eno največjih lovorik v turški politiki. V ta namen je angažiral tehnokratskega kandidata, nekdanjega ministra za okolje Murata Kuruma, in z njim poskušal prepričati Istanbulčane, da bo njihova prihodnost boljša v rokah stranke, ki je mestu vladala večino 21. stoletja, dokler je z oblasti ni izrinil İmamoğlu.

Dolgoletnemu voditelju države se računica ni izšla. V odzivu na volilni poraz je napovedal ukrepe, s katerimi bo njegova stranka do naslednjih predsedniških oziroma parlamentarnih volitev čez štiri leta poskušala odgovoriti na skrbi ter tegobe vse večjega dela prebivalstva, in s tem tudi preprečiti nov, še bistveno bolj odmeven volilni poraz.

Konec poti za AKP?

»Erdoğan ima močno čustveno vez z milijoni Turkov, vendar enaka vez ne obstaja med njimi in AKP,« nam je dan po volitvah pojasnil Özgür Ünlühisarcıklı, direktor pisarne Nemškega Marshallovega sklada v Ankari, rekoč, da se AKP slabo odreže vselej, ko ime njenega voditelja ni izpisano na volilnih lističih.

Če Erdoğan iz kakršnega koli razloga ne bo mogel kandidirati na naslednjih predsedniških volitvah, bo njegova stranka po sogovornikovih besedah imela težave z iskanjem karizmatičnega naslednika, ki bi bil lahko kos Ekremu İmamoğluju oziroma županu Ankare Mansurju Yavaşu, najverjetnejšima izbirama CHP za predsedniškega kandidata.

Tudi v primeru Erdoğanove ponovne kandidature, pred katero bi moral parlament odpraviti ustavno omejitev števila predsedniških mandatov, bosta turški voditelj in vladajoča stranka leta 2028 po mnenju analitikov le s težavo ponovila rezultat lanskih predsedniških volitev. »Videti je, kakor da Erdoğan in AKP zaključujeta svoj življenjski cikel,« je razmišljal Ulaş Tol, ki pričakuje, da bo turški voditelj poskušal v preostanku mandata podaljšati svojo oblast tako s prakticiranjem bolj vključujoče politike kot iskanjem novih načinov, kako volilna pravila obrniti v svoj prid.

 

Članek je objavljen v okviru projekta SOS4Democracy, v katerem sodeluje medijska hiša Delo.

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.