Meddržavno sodišče pozvalo Izrael k sprostitvi blokade pomoči

Izrael mora brez zamud omogočiti dobave hrane in preprečiti razrast lakote na obleganem območju Gaze, je sporočilo meddržavno sodišče v Haagu. Sodniki so s tem dopolnili seznam prvotnih začasnih ukrepov, sprejetih v okviru tožbe, v kateri Južna Afrika očita judovski državi, da nad prebivalci palestinske enklave izvaja genocidna dejanja.

Šestnajstčlanski sodni senat je brez glasu proti na prošnjo države tožnice odredil izraelskim oblastem, da v sodelovanju z Združenimi narodi sprejmejo »vse potrebne in učinkovite ukrepe« za neovirano zagotavljanje znatnih količin nujno potrebnih osnovnih storitev in humanitarne pomoči, vključno s hrano, vodo, elektriko, gorivom, zatočišči ter zdravstveno oskrbo. Sodišče je pri tem izpostavilo, da mora Izrael v ta namen, za kolikor časa bo potrebno, odpreti večje število kopenskih prehodov s palestinsko enklavo.

Od objave prvotnih začasnih ukrepov v južnoafriški tožbi proti Izraelu, s katerimi najvišji sodni organ Združenih narodov poskuša preprečiti nadaljnje kršenje pravic vpletenih strani, sta minila več kot dva meseca. Od takrat so se po oceni ICJ »katastrofalne življenje razmere Palestincev v Gazi še poslabšale«. To je še posebno očitno z vidika pomanjkanja hrane in drugih osnovnih dobrin. Kot je sodišče pojasnilo v sporočilu za javnost, se Palestinci v Gazi ne soočajo več samo z grožnjo lakote, ampak se ta že uresničuje.

V odzivu na južnoafriško prošnjo so sodniki znova potrdili januarja sprejete ukrepe in potrdili nove. FOTO: Piroschka van de Wouw/Reuters

Južna Afrika je sodbo proti Izraelu vložila konec lanskega leta, v začetku tega meseca pa je sodišče pozvala, naj zaradi slabšanja razmer v Gazi dopolni seznam začasnih ukrepov. Izrael obtožbe o genocidnih dejanjih nad Palestinci odločno zavrača; hkrati vztraja, da ne ovira dostopa humanitarne pomoči v Gazo.

Izrael ignorira resolucijo in stopnjuje napad

V odzivu na južnoafriško prošnjo so sodniki znova potrdili januarja sprejete ukrepe, hkrati pa pozvali Izrael, naj nemudoma zagotovi, da njegova vojska ne izvaja dejanj, ki so v nasprotju s konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, »vključno s preprečevanjem dobave nujno potrebne humanitarne pomoči«. Judovski državi so naročili, naj v roku meseca dni predstavi vse korake, ki jih je sprejela za uveljavitev novih začasnih ukrepov.

Napoved irske intervencije

Dan pred objavo najnovejše odločitve ICJ je Irska potrdila, da bo intervenirala v južnoafriški tožbi. Enako namero je januarja letos naznanila Nemčija, ki se je v nasprotju z Irsko sicer postavila trdno v bran Izraelu.

Vse oči uprte v Haag, nekatere tudi v Slovenijo

Irski zunanji minister Micheál Martin se v sredo ni želel izreči o tem, ali izraelska dejanja ustrezajo pravni definiciji genocida, rekoč, da bodo o tem odločali sodniki. Poudaril je, da tako Hamasov sedmooktobrski napad na Izrael kot trenutno dogajanje v Gazi predstavljata kršitev mednarodnega humanitarnega prava na masovni ravni. Med kršitvami je izpostavil ugrabljanje talcev, namensko blokiranje humanitarne pomoči civilistom, nediskriminatorno uporabo eksplozivnega orožja v naseljenih območjih, uporaba civilnih objektov v vojaške namene in kolektivno kaznovanje celotne populacije. »Seznam je dolg,« je poudaril Martin in vztrajal, da se nasilje mora končati.