22.00 EU pripravlja pomoč ukrajinski vojski

Predsednik evropskega sveta Charles Michel je dejal, da bo EU olajšala dobavo orožja Ukrajini, visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije Josep Borrell pa je za jutri sklical srečanje obrambnih ministrov članic EU. Napovedal je, da bo predlagal pomoč ukrajinski vojski.

21.50 Tudi Francija bo poslala orožje Ukrajini

Francija bo ukrajinski vojski poslala orožje in gorivo, je so sporočili iz urada francoskega predsednika in dodali, da bodo ukrepali tudi proti ruskim mediem in influencerjem. 

21.00 Svet za nacionalno varnost: Ohranjanje Ukrajine v slovenskem nacionalnem interesu

Svet za nacionalno varnost je na svoji četrti redni seji obravnaval različne nacionalne varnostne vidike Ruske agresije na Ukrajino. Na sejo so se seznanili z aktualnimi razmerami na bojiščih v Ukrajini in z mednarodnimi odzivi na agresijo. Slovenija kot članica EU in Nata usklajuje svoje ukrepe z zavezniki, so sporočili. Dodali so, da je nacionalnem interesu Slovenije, da »se Ukrajina ohrani pred agresijo, da se ogrožanje vzhodnega bloka EU in Nata zmanjša ter da posledično ne pride niti do nove hladne vojne niti do zaostrovanja sankcij zoper Rusko federacijo«.

20.45 Ruska vojska se približuje jedrski elektrarni v Zaporožju

​​Ruska vojska se približuje jedrski elektrarni v Zaporožju je dejal svetovalec ukrajinskega ministrstva za notranje zadeve Vadim Denisenko. Jedrska elektrarna v Zaporožju je ena največjih v Evropi. Rusi so zavzeli tudi območje nekdanje jedrske elektrarne v Černobilu.

20.30 Za izključitev Rusije iz sistema swift tudi Nemčija

Nemčija je spremenila svoje stališče glede izključitve Rusije iz mednarodnega plačilnega sistema swift in se tako pridružila drugim zahodnim velesilam v podpori zaostrovanju sankcij zoper Rusijo. »Prizadevamo si omiliti posledice, tako da bo ukrep prizadel prave ljudi. Potrebujemo usmerjeno in učinkovito omejitev sistema swift,« sta dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock in gospodarski minister Robert Habeck. Nemčija, ki ima med državami članicami EU največjo menjavo z Rusijo, je bila doslej do tega ukrepa zadržana, a v luči nadaljevanja napadov Rusije na Ukrajino si je Berlin očitno premislil. Ukrep bo močno prizadel rusko trgovino in otežil poslovanje ruskim podjetjem. Ukrep sta že podprli Italija in Francija.

19.30 Nemčija bo Ukrajini poslala protitankovsko in protiletalsko orožje

Nemčija bo ukrajinski vojski poslala tisoč protitankovskih izstrelkov in petsto protiletalskih izstrelkov tipa Stinger, je sporočil nemški kancler Olof Scholz.

19.10 V Ukrajini je bilo ubitih šest grških državljanov

V ruskem bombnem napadu na pristaniško mesto Mariupol na jugovzhodu Ukrajine je bilo ubitih šest grških državljanov, še šest je bilo ranjenih, je sporočil grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis. Med ranjenimi je tudi otrok, je sporočilo grško zunanje ministrstvo.

18.10 Ukrajina trdi, da ne zavrača mirovnih pogajanj, a ne pristaja na nesprejemljive pogoje

V uradu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so obenem poudarili, da ne bodo sprejemali ultimatov ali nesprejemljivih pogojev. Rusija je medtem vojski odredila napredovanje iz vseh smeri, kar utemeljuje z ukrajinskim zavračanjem pogajanj. Svetovalec Zelenskega Mihajlo Podoljak je za tiskovno agencijo Reuters zatrdil, da je Ukrajina pripravila pogajalska izhodišča, vendar pa je naletela na nesprejemljive pogajalske pogoje Rusije. 

Pred tem so v Kremlju zatrdili, da Ukrajina zavrača mirovna pogajanja z Rusijo in s tem »podaljšuje vojaški spopad«. Zaradi domnevnega zavračanja pogajanj so ruske oblasti vojski že odredile razširitev ofenzive v Ukrajini. 

18.05 Po svetu protesti proti Rusiji

Danes popoldne se je v Talinu v znak solidarnosti z Ukrajino zbralo več tisoč ljudi z jasnim sporočilom Rusiji, naj ustavi invazijo, je poročala estonska nacionalna televizija ERR. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na twitterju zahvalil estonskemu ljudstvu in predsedniku države Alarju Karisu za podporo v težkih časih, demonstracije pa označil za »največje v sodobni zgodovini Estonije«. Protesti proti ruskemu vojaškemu napadu na Ukrajino se vrstijo tudi drugod po svetu, tuje agencije poročajo o manifestacijah od Argentine, Avstralije in Japonske do Italije, Velike Britanije in Gruzije. Manjši protest je bil tudi v Ljubljani.

17.55 Poljska za vstop Ukrajine v EU

Poljska se zavzema za pospešeno pot Ukrajine k članstvu v Evropski uniji, je tvitnil poljski predsednik Andrzej Duda. »Status kandidatke je treba podeliti takoj, čemur bi nemudoma morali slediti pogovori o članstvu. Ukrajina bi morala imeti tudi dostop do sredstev EU za obnovo. To si Ukrajina zasluži,« je zapisal.

17.45 ZDA oborožuje ukrajinsko vojsko

Nova ameriška vojaška pomoč Ukrajini ZDA bodo ukrajinsko obrambo pred rusko agresijo okrepile z vojaško pomočjo v višini 350 milijonov dolarjev, so sporočili v Pentagonu in State Departmentu. Protitankovsko orožje, puške, municija in drugo orožje in oprema bodo ameriško vojaško pomoč Kijevu v minulem letu zaokrožili na milijardo dolarjev. Zunanji minister Antony Blinken je poudaril, da gre za obrambno orožje v jasno znamenje podpore Ukrajincem pri obrambi »suverene, pogumne in ponosne države«. Brigadni general Blaine Holt je televizijski postaji Fox News povedal, da »v naši prihodnosti« sicer ni petega člena vojaške zveze Nato za Ukrajino, ZDA pa lahko rusko moč vseeno soočijo s svojimi zračnimi, kibernetskimi in drugimi zmogljivostmi. B. K.

17.40 Ruski prodor se upočasnjuje

Po napadih na mesta in vojaška oporišča po vsej Ukrajini ruske sile zdaj iz različnih smeri pritiskajo na prestolnico Kijev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zatrjuje, da jim je uspelo rusko napredovanje za zdaj ustaviti. »Vemo, da [Rusi] niso napredovali, kot so želeli, zlasti na severu. Frustrirani so, ker so bili priča zelo odločnemu odporu,« je por poročanju Al Jazeera dejal neimenovani ameriški uradnik. »To jih je upočasnilo.« Tudi ukrajinsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da se zaradi logističnih težav ruski prodor upočasnjuje.

17.15 ​Več kot 150.000 Ukrajincev zapustilo državo

Od začetka ruske invazije na Ukrajino je državo zapustilo več kot 150.000 ljudi, so danes sporočili iz Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNCHR). Največ Ukrajincev se je zateklo na Poljsko.

16.45 Nemčija bo dovolila izvoz orožja v Ukrajino

Nemčija je opustila prepoved izvoza orožja v Ukrajino. Estonija, članica Nata, namreč želi Ukrajini poslati 400 raketometov, a ker so nemške izdelave je imela Nemčija pravico veta. Doslej Nemčija ni dovoljevala izvoza svojega orožja na vojna območja. Odločitev predstavlja veliko spremembo v nemški zunanji politiki in bi lahko vodila v hudo zaostritev med Natom in Rusijo. 

16.15 V Kijevu policijska ura do ponedeljka zjutraj

Policijska ura, ki se je že začela v Kijevu, ne bo trajala le do jutra, kot je bilo rečeno sprva, temveč do ponedeljka ob osmih zjutraj. Župan Kijeva Vitali Kličko je dejal, da bodo vsi, ki bodo v tem času na ulicah obravnavani kot ruski agentje. 

16.05 Slovenija pošilja 100.000 evrov humanitarne pomoči Ukrajini

Vlada je danes sklenila, da bo Slovenija v letu 2022 Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC) namenila humanitarni prispevek v višini 100.000 evrov za pomoč prebivalcem Ukrajine. Delovanje ICRC v Ukrajini je usmerjeno v zagotavljanje zdravniške oskrbe, dostopa do vode in drugih osnovnih storitev, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve.

Slovenija je v preteklih dneh Ukrajini že zagotovila materialno pomoč v vrednosti 163.000 evrov v okviru mehanizma EU za civilno zaščito. V Ukrajino je poslala 200 spalnih vreč, 200 parov gumijastih škornjev, deset dizelskih generatorjev, 250.000 kosov rokavic iz lateksa in 250.000 kosov rokavic iz nitrila ter 600.000 higienskih mask, so še sporočili.

16.00 Več evropskih držav zapira zračni prostor za ruska letala

Poleg Slovenije tudi vse več drugih evropskih držav svoj zračni prostor zapira za ruska letala. Ta korak so danes napovedale vse tri baltske države in Romunija, v Bolgariji pa je že v veljavi od polnoči. Poljska in Češka sta se za ta korak odločili prvi v EU.

Rusija se je na poteze evropskih držav že odzvala in doslej svoj zračni prostor zaprla za letala iz Romunije, Bolgarije, Poljske in Češke. 

15.40 Članice Nata bodo Ukrajini poslale orožje

Združeno kraljestvi in 25 drugih držav so se dogovorile, da bodo Ukrajini ponudile vojaško pomoč, vključno z orožjem, je danes v pogovoru za radio BBC sporočil britanski državni sekretar za oborožene sile James Heappey. To so se države dogovorile na virtualni donatorski konferenci za Ukrajino v petek zvečer.

Nemška tiskovna agencija dpa navaja informacije iz britanskih vladnih krogov, po katerih naj bi donatorke Ukrajini pomagale tudi s strelivom in protitankovskim orožjem. Britanci naj bi poleg tega ponudili, da izvedejo logistično operacijo za dostavo pomoči v Ukrajino. Heappey je za radio potrdil, da namerava London, ki je Ukrajini sicer že pomagal z 2000 protitankovskimi raketami, v državo poslati dodatno orožje.

Danska je medtem danes sporočila, da bo v Ukrajino poslala 2000 neprebojnih jopičev in 700 sanitetnih kompletov. Belgijski premier Alexander de Croo pa je napovedal dostavo 3800 ton kurilnega olja in 2000 strojnic ukrajinski vojski, poleg tega pa bo Belgija v ukrajinsko sosedo Romunijo napotila dodatnih 300 vojakov, poroča dpa. Pošiljanje orožja Ukrajini bi lahko vodilo v vojno med Natom in Rusijo.

15.35 Vlada slovenski zračni prostor zaprla za ruska letala

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep o prepovedi letenja v zračnem prostoru Republike Slovenije zrakoplovom, ki so registrirani v Ruski federaciji in operatorjem s sedežem v Ruski federaciji, ki jim je operativno licenco izdal pristojni organ Ruske federacije, je sproočil Ukom. Odločitev je sprejela, da »se zagotovi obrambne interese Republike Slovenije v zvezi s trenutno krizo v Ukrajini«. Sklep začne veljati danes in velja do prenehanja razlogov za izdajo skela. Kontrola zračnega prometa Slovenije letalom, ki so registrirana v Rusiji ali v lasti ruskih letalskih družb, ne bo dovolila vstopa v slovenski zračni prostor.

15.30 Turčija ni zaprla Bosporja in Dardanel za ruske vojaške ladje

Po tem, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski twitnil, da bo Nato članica Turčija zaprla Dardanele za ruske vojne ladje, je Turčija sporčila, da se za to potezo ni odločila. Zaprtje Dardanel za ruske vojaške ladje bi pomenil kršitev konvencije iz Montreuxa, ki določa, da se bodo lahko vojaške ladje držav ob Črnem morju vrnile v domače luke skozi Bospor in Dardanele v vojnem času. 

15.20 V Kijevu policijska ura že od petih

Župan Kijeva Vitali Kličko je naznanil novo policijsko uro, ki bo trajala od petih popoldne do osmih zjutraj. Pred tem se je policijska ura začenjala ob desetih zvečer. Boji v Kijevu še vedno potekajo. Iz posnetkov je razvidno, da je večji izstrelek zadel tudi stanovanjski blok. 

15.00 V Ljubljani manjši protest v podporo Ukrajini

Nekaj deset ljudi se je zbralo v bližini Kongresnega trga v Ljubljani, kjer so izražali podporo Ukrajini, sankcijam proti Rusiji ali nasprotovanje vojni. 

14.50 Francija zajela rusko trgovsko ladjo

Francoska pomorska policija je v Rokavskem prelivu zajela trgovsko ladjo, ki bi lahko pripadala ruskemu lastniku. Ladja je prevažala tovor avtomobilov v Sankt Peterburg, poroča Reuters. Rusija je zahtevala pojasnilo. 

14.38 Turčija poziva k premirju 

Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu je Rusijo pozval k ustavitvi vojaške invazije. Ankara poziva k mirovnim pogovorom.

14.10 Na protivojnih protestih v Rusiji pridržanih skoraj 600 ljudi

Ruska policija je v petek na protivojnih protestih v 26 mestih po državi aretirala najmanj 584 ljudi, je danes sporočila skupina za državljanske pravice OVD-Info. Odvetniki organizacije so lahko nekaterim aretiranim zagotovili pravno pomoč, je dejala skupina. V številnih primerih so bili aretirani namreč kaznovani ali pridržani.

Zaradi nestrinjanja z odločitvijo njihove države, da napade Ukrajino, so v zadnjih dneh številni Rusi protestirali na ulicah. V četrtek, prvi dan spopadov, je bilo aretiranih več kot 1700 protivojnih protestnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Protesti so potekali tudi drugod po svetu.

13.30 Ukrajinci bežijo

Okoli 100.000 ljudi je iz Ukrajine od začetka ruske agresije v četrtek pribežalo na Poljsko, je po poročanju agencij na tiskovni konferenci danes povedal namestnik poljskega notranjega ministra Paweł Szefernaker. Samo včeraj je v zahodno sosedo, ki si z Ukrajino deli več kot 500 kilometrov dolgo mejo, prišlo 47.000 ljudi, so sporočile oblasti. »Pomagali bomo vsem,« so zapisali na twitterju.

13.13 Kijeva ne nameravajo zapustiti

»Pravkar sva se skupaj s svojo 26-letno hčerjo hoteli priključit bataljonu teritorialne obrambe. Poskusili sva že drugič in bili obakrat zavrnjeni. Kijev je pripravljeno braniti veliko več ljudi, kot jih potrebujejo naše sile. Danes so nama povedali, da sprejemajo le tiste, ki so bili deležni vojaškega usposabljanja,« je iz Kijeva za Delo povedala novinarka Lesja Ganza. Na vprašanje, ali je presenečena nad odzivom, je dejala: »Ne, Kijevčani imamo tako zelo radi svoje mesto, da ga ne moremo zapustiti. Putin se bo utopil v naši krvi.«

13.00 Estonija zaprla zračni prostor za ruska letala

Estonija je zaprla zračni prostor za ruska letala, potem ko je to že storila tudi Latvija. Estonska premierka Kaja Kallas je pozvala evropske voditelje, da ji sledijo. Janša se je na twitterju odzval, da bo tudi Slovenija ruskim letalom zaprla zračni prostor. Zračni prostor so zaprle še Litva, Bolgarija, Poljska, Velika Britanija in Češka. Madžarska je podprla, da se Rusijo izloči iz sistema swift. 

Rusija je medtem zaprla zračni prostor za te države. 

12.00 Ruski regulator medijem grozi z blokado in globo

Ruski komunikacijski regulator Roskomnadzor je neodvisnim medijem naložil umik prispevkov, v katerih ruski vdor v Ukrajino označujejo z besedami napad, invazija ali napoved vojne, saj da gre za nezanesljive informacije. V nasprotnem primeru tvegajo blokado in globo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Roskomnadzor je več neodvisnih medijskih hiš, vključno s televizijsko hišo Dozhd in največjim ruskim neodvisnim časnikom Novaja Gazeta, obtožil širjenja nezanesljivih in družbeno pomembnih lažnih informacij. Komunikacijski regulator se je odzval na zahtevo ruskega državnega tožilstva in medijem zagrozil z blokado, če s svojih platform ne bodo umaknili »nezanesljivih informacij«. Obenem jim grozi globa v višini do pet milijonov rubljev (60.000 dolarjev).

Zanesljive informacije lahko Rusi po navodilih Roskomnadzora najdejo na uradnih ruskih informacijskih kanalih.

11.50 Izključitev Rusije iz sistema swift le še vprašanje časa?

Izločitev Rusije iz mednarodnega plačilnega sistema swift je le še vprašanje dni. To je izjava guvernerja ene od centralnih bank evroobmočja, ki je želel ostati neimenovan, navaja Reuters. »Ali je to dovolj. Ne. Je nujno? Absolutno. Sankcije so smiselne le, če so stroški na obeh straneh in to bo drago,« ga citira agencija.

Če bi bil sprejet tak ukrep, bi bila Rusija izločena iz svetovnega plačilnega prometa. V zadnjih dneh je kar nekaj držav članic do tega izrazilo zadržke, a zadržki naj bi se s stopnjevanjem ruske agresije zmanjševali. Ukrep naj bi tako že podprl italijanski predsednik vlade Mario Draghi, podprla naj bi ga tudi Francija. Avstrija je podporo že izrazila, ciprski finančni minister pa je dejal, da ukrepu nikoli niso nasprotovali.

10:28 Skrbimo za družino in pomagamo ljudem

»Na stotine moških in žensk čaka v vrstah pred uradi za samoobrambo, zelo je ganljivo,« je za Delo danes zjutraj dejala Sofija Rjabčuk, ki se je v četrtek, na dan začetka ruske agresije, z otroki iz Kijeva umaknila v Lvov. »Dve stvari sta trenutno ključni v Lvovu: poskrbeti za družino, ko se zasliši sirena (danes enkrat, včeraj dvakrat) se umaknemo v zaklonišče in pomoč ljudem, ki prihajajo iz drugih regij, da ostanejo tukaj ali da odidejo naprej v tujino,« je povedala muzejska pedagoginja in dodala, da se Poljaki, Slovaki in drugi samoorganizirajo za pomoč beguncem.

10.20 Poročajo o najmanj 198 mrtvih

Med ruskim napadom na Ukrajino je umrlo najmanj 198 ljudi, med njimi trije otroci, je po poročanju Reutersa povedal predstavnik ukrajinskega ministrstva za zdravje. Po njegovih besedah je ranjenih 1115 ljudi, med njimi 33 otrok. Kot še dodaja Reuters, ni jasno, ali gre le za civilne žrtve.

10.00 Posnetek napada

Britanski novinar Luke Harding, ki piše za Guardian, je na twitterju objavil posnetek kamere v stanovanju, ki je posnela napad na ulici Lobanovsky v Kijevu. 

9.40 Macron: Ta vojna bo trajala

»Ta vojna bo trajala,« je danes dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. »Ta kriza bo trajala, ta vojna bo trajala in vse krize, ki bodo sledile, bodo imele dolgotrajne posledice,« je dodal in opozoril: »Moramo se pripraviti.« Kot je še dejal, se je vojna vrnila v Evropo, to je izbral Vladimir Putin, opozoril na tragični položaj ljudi, ki se upirajo in povedal, da Evropa stoji ob strani ukraljinskemu ljudstvu.

8.58 Janša sklical svet za nacionalno varnost

Ob 18. uri se bo sešel Svet za nacionalno varnost. Spregovorili bodo o nacionalno varnostnih vidikih agresije Ruske federacije na Ukrajino. Poleg predsednika vlade Janeza Janše se seje sveta udeležujejo oziroma so nanjo vabljeni predsednik Borut Pahor, predsednika DZ Igor Zorčič, predsednika DS Alojz Kovšca, predsednik največje opozicijske stranke Marjan Šarec, direktor SOVE Janez Stušek, direktor Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo Jaroš Britovšek, direktor Urada vlade za informacijsko varnost Uroš Svete in generalmajor Robert Glavaš.

8.55 Boji za Kijev se nadaljujejo

Ruski izstrelek je zadel stanovanjsko zgradbo v centru mesta. Ruska vojska je zavzela mesto Melitopol na jugovzhodu Ukrajine. Ruska stran sicer vztaja, da napadajo samo vojaško infrastrukturo, zanikajo pa, da bi poškodovali stanovanske objekte.

Voditelji Poljske, Litve in Nemčije so se medtem dogovorili, da se danes srečanjo v Berlinu. Pogovarjali se bodo o sankcijah proti Rusiji, je na Twitterju zapisal predstavnik poljske vlade Piotr Muller. »Evropska unija mora nemudoma sprejeti paket neusmiljenih sankcij proti Rusiji,« je dejal.

7.57 Roskozmos prekinja sodelovanje

Direktor ruske vesoljske agencije Roskozmos Dmitrij Rogozin je prek twitterja sporočil, da Roskozmos prekinja sodelovanje z evropskimi partnerji. »V odgovor na sankcije EU proti našim podjetjem, Roskozmos prekinja sodelovanje pri organiziranju vesoljskih poletov iz Kourouja v Francoski Gvajani. Od tam umika tudi vso svoje osebje.« Na twitterju so pojasnili, da je v Francoski Gvajani 87 Rusov – to so zaposleni v podjetjih Lavočkin in Progress, v katerih izdelujejo rakete. Za zdaj iščejo pot, kako jih bodo prepeljali nazaj v Rusijo. Kot je znano, evropsko vesoljsko podjetje Arianespace za odprave uporablja tudi ruske rakete sojuz.

Roskozmos je sicer včeraj sporočil, da se priprave na izstrelitev roverja Rosalind Franklin na Mars nadaljujejo. A vprašanje je, kaj se bo zgodilo zdaj, ko so sankcije v veljavi. Odpravo na Mars evropska vesoljska agencija pripravlja skupaj z rusko, ki je sestavila pristajalno platformo, prav tako za odpravo zagotavlja raketo. Izstrelitev je predvidena za konec septembra.

Rogozin je prek twitterja še sporočil, da se mu sodelovanje ZDA pri pripravah ruske odprave Venera-D v luči sprejetih ameriških sankcij ne zdi več primerno. 

Hekerji so medtem ponoči napadli tudi spletno stran ruske vesoljske agencije.

7.30 Zelenski: Branili bomo svojo državo

Ukrajinski predsednik Zelenski je danes zjutraj v kratkem videoposnetku, posnetem v središču Kijeva, zavrnil informacije, da naj bi pozval k položitvi orožja in da poteka evakuacija mesta. »Tukaj sem. Ne bomo položili orožja. Branili bomo svojo državo,« je dejal.

Zelenski je danes govoril s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Kot je zapisal na Twitterju, sta »orožje in oprema naših partnerjev na poti v Ukrajino«. 

7.10 Facebook v spor z ruskimi državnimi mediji

Facebook je ruskim državnim medijem omejil oglaševanje na platformi, poroča AFP. Socialna omrežja so postala ena od bojišč v ruskem napadu na Ukrajino. »Ruske oblasti so nam ukazale, da prenehamo z neodvisnim preverjanjem dejstev in označevanjem vsebine, ki jo ruski državni mediji objavljajo na FB,« je dejal Nick Clegg iz Facebooka. »Zavrnili smo jih,« je dodal. Rusija je pred tem sporočila, da bo omejila dostop do FB, ameriškega giganta pa obtožila cenzure in krševanja pravic ruskih državljanov. Že v sredo je FB uporabnikom v Ukrajini omogočil, da zaklenejo svoje profile za večjo varnost z uporabo orodja, ki so ga razvili po tem, ko je Afganistan padel v roke Talibanov.

6.48 Zelenski noče evakuacije 

Ukrajinski predsednik Zelenski je zavrnil pomoč Washingtona, da mu pomagajo oditi iz Ukrajine. AP navaja obveščevalne vire, da je odvrnil, da potrebuje »strelivo, ne prevoza«. Zelenski je za zdaj, kot poročajo tuji mediji, še v Kijevu in prestolnice države ne namerava zapustiti. 

6.48 Ameriška pomoč 

Reuters navaja, da je ameriški predsednik Joe Biden namenil vojaško pomoč Ukrajini v vrednosti 310 milijonov evrov.

6.30 Ruski in ukrajinski vojaki bijejo boj za Kijev

Pred Kijevim potekajo srditi boji, poročajo tuji mediji. Ruske sile skušajo prodreti v središče mesta, pri čemer so naletele na močan upor ukrajinske vojske. Mesto so vso moč pretresale eksplozije, ljudi so pozvali, da ostanejo v zakloniščih. 

O napadih poročajo tudi iz drugih delov Ukrajine. Ukrajinska stran navaja, da so Rusi cilje napadli iz Črnega morja, zabeležili so več zračnih napadov. 

6.25 Ukrajinci naj bi zavrnili ruski napad na eni od glavnih avenij v Kijevu

Ukrajinska vojska je sporočila, da je v soboto zjutraj zavrnila napad ruskih enot na eni od glavnih avenij v prestolnici Kijev, poroča AFP. Rusi naj bi skušali prodreti po aveniji Zmage, vendar so napad odbili.

Ukrajinska vojska poroča tudi o hudih bojih v mestu Vasilkiv južno od Kijeva, kjer Rusi skušajo pristati z letali polni padalcev. Eno od transportnih letal IL-76 polno padalcev naj bi Ukrajinci sestrelili, z neba pa naj bi sklatili tudi ruski helikopter in vojaško letalo SU-25.

Z ruske strani potrditve o tem za zdaj še ni.

6.25 Začele veljati nove sankcije EU proti Rusiji

Po objavi v uradnem listu EU je danes začel veljati drugi sveženj sankcij proti Rusiji, ki jih je zaradi agresije proti Ukrajini potrdila EU in so usmerjene proti ključnim sektorjem ruskega gospodarstva. Nov sveženj vključuje tudi sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu.

Obsežne sankcije se nanašajo na ruski energetski, finančni in prometni sektor ter prepovedujejo izvoz kritičnih tehnologij in programske opreme iz Evrope v Rusijo. Uvedene so tudi vizumske omejitve. Usmerjene so v 70 odstotkov ruskega bančnega trga in ključna podjetja v državni lasti, vključno z obrambo.

Sankcije so uperjene tudi v energetski sektor. EU poleg tega uvaja prepoved prodaje letal in opreme ruskim letalskim prevoznikom, Rusiji omejuje dostop do ključnih tehnologij, kot so polprevodniki ali najsodobnejša programska oprema.

Poleg Putina in Lavrova je EU na seznam posameznikov, za katere velja prepoved potovanj in zamrznitev premoženja v uniji, dodala tudi vse poslance ruske dume, člane sveta za nacionalno varnost in njihove družinske člane, pa tudi pripadnike beloruskih sil, ki podpirajo rusko agresijo.

6.25 ZDA uvedle sankcije proti Putinu, Lavrovu in drugim

ZDA so v petek zvečer uvedle sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu in drugim članom Putinovega sveta za nacionalno varnost. Sankcije ZDA proti svetovnim voditeljem so redkost, Rusija pa je možnost te poteze vnaprej označila kot prekinitev diplomatskih odnosov.

Sankcije predvidevajo zamrznitev premoženja v ZDA in prepoved potovanj, kar Putina ne bo ravno prizadelo, saj najprej ni jasno, če ima sploh kaj premoženja v ZDA, kjer je bil nazadnje leta 2015 na Generalni skupščini ZN. Lavrov bi lahko imel kakšen račun, saj je bil dolga leta veleposlanik Rusije pri ZN. Pod sankcijami je tudi bojeviti ruski obrambni minister Sergej Šojgu in šef generalštaba Valerij Gerasimov.

6.20 Varnostni svet ni sprejel resolucije proti Rusiji

Varnostni svet ZN v petek pričakovano ni potrdil predloga resolucije z obsodbo ruskega napada na Ukrajino, saj je Rusija, stalna članica Varnostnega sveta, izkoristila pravico do veta. Predlog resolucije so pripravile ZDA skupaj z drugimi članicami Varnostnega sveta.

Za predlog resolucije je glasovalo 11 od 15 članic Varnostnega sveta ZN. Kitajska se je skupaj z Indijo in Združenimi arabskimi emirati vzdržala, Rusija pa je glasovala proti.

Kot so pojasnili diplomati na ZN, je bil namen, da se države javno opredelijo do ruske agresije in Moskvi pokažejo, kako osamljena je v svetu.

Nekaj presenečenja je vzbudil vzdržan glas Indije v Varnostnem svetu. Predsednik ZDA Joe Biden je v četrtek priznal, da Indije še nimajo povsem na svoji strani, tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki pa je v petek dejala, da so z Indijci v stiku. Indijski premier Narendra Modi je sicer v telefonskem pogovoru s Putinom v četrtek zahteval konec nasilja, vendar pa ruske invazije še ni obsodil.

Predlog resolucije je najostreje obsodil rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in zahteval, naj se nemudoma konča, ruske enote pa naj se takoj umaknejo nazaj v Rusijo. Predlog je prav tako izrazil trdno podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.

Predlog resolucije je prav tako obsodil rusko priznanje neodvisnosti separatističnih proruskih republik Doneck in Lugansk. Obsodil je tudi kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine in jo označil za kršitev Ustanovne listine ZN.

Generalna skupščina ZN bo prihodnji teden razpravljala in glasovala o podobni resoluciji. Rusija tam nima pravice do veta. Predlogu resolucije se je pridružilo najmanj 70 držav članic ZN, med njimi tudi Slovenija. Po neuspešnem glasovanju v Varnostnem svetu so se predstavniki držav, med njimi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh, postavili skupaj za ameriško veleposlanico in vodjo delegacije EU pri ZN Olofa Skooga, ki sta zahtevala takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine. Skoog je v imenu vseh izrazil obžalovanje zaradi ruskega veta, ki je Varnostnemu svetu preprečil izvršitev dolžnosti ohranjanja miru in varnosti, kar je bil nov dokaz ruske izolacije in brezobzirnega nespoštovanja volje sveta. Napovedal je, da se pripravlja resolucija v Generalni skupščini, ki bo zahtevala ruski umik. Generalna skupščina ZN je podobno resolucijo sprejela že leta 2014 po ruski zasedbi Krima. Takrat jo je podprlo 100 držav.