Turizem krpa velik primanjkljaj v domačem gospodarstvu

Hrvaški turistični delavci so več kot zadovoljni. Kljub pesimističnim pričakovanjem so turistični podatki vse bliže številkam iz časov pred epidemijo. V naši južni sosedi, v kateri je turistični kolač precej odvisen tudi od gostov iz Slovenije, se mnogi sprašujejo, do kdaj bo prav turizem tisti, ki bo krpal primanjkljaj v gospodarstvu, kjer se s številkami ne morejo pohvaliti.



»Avgusta in delno septembra smo imeli na Hrvaškem več turistov, kot smo jih imeli v istem obdobju rekordnega leta 2019,« zatrjuje ministrica za turizem Nikolina Brbnjac na podlagi uradne statistike, hkrati pa napoveduje ne le odlične rezultate tudi za september in oktober, ampak celo do konca leta, saj načrtujejo nekaj novih akcij, s katerimi hočejo privabiti goste tudi v jesensko-zimski turistični shemi.

Zanimiv je podatek, da ima država kljub nekoliko manj gostov od začetka leta več fiskalnih računov (najbrž na račun njihove večje porabe), zaslužek od turizma pa se že približuje tistemu pred dvema letoma. Samo avgusta so turisti porabili za 20 odstotkov več denarja kot leta 2019. Največji porast so letos imeli v avtokampih in hotelih.

Od začetka leta je Hrvaško obiskalo 10,7 milijona turistov, Slovenci smo na drugem mestu (730.000 gostov) za Nemci, tretji so gostje iz Poljske, ki jih je bilo do zdaj za približno 200.000 manj kot Slovencev.

Najboljše turistične rezultate ima Istra, sledita splitsko-dalmatinska regija in Kvarner. Od mrtvih je vstal tudi Dubrovnik, ki ga je obiskalo 164.000 turistov.
 

Na prvem mestu mora biti skrb

V zadnjem času so vse glasnejši hrvaški gospodarstveniki in analitiki. Strinjajo se, da odlični rezultati v turizmu ne bi smeli biti prevelik vzrok za proslavljanje, ampak predvsem za skrb. »Do kdaj bo turizem tisti, ki bo zmanjševal primanjkljaj v gospodarstvu,« se sprašujejo in od oblasti pričakujejo, da se bo končno lotila tudi tega problema. Pred časom so na zagrebškem Ekonomskem inštitutu sestavili analizo razmer v turizmu, podpisala pa jo je Ivana Rašić, višja znanstvena sodelavka omenjenega inštituta.

S prstom kaže na zelo slab učinek pandemije na turizem nasploh, na lokalni, hrvaški ravni pa na državni proračun. Med pomembnejšimi je ugotovitev, da so »države, katerih osrednji prihodek prihaja iz turizma, predvsem države s siromašnejšim prebivalstvom, njihova ekonomija pa je odvisna od uvoza«. In Hrvaška je zelo blizu temu, kar dokazuje tudi dejstvo, da je delež turizma v BDP skoraj 20-odstoten, lanski uvoz pa je bil manjši za nekoliko več kot osem odstotnih točk in je znašal skoraj 23 milijard evrov.

Ob sedanje podatke o hrvaškem turizmu se je te dni obregnil tudi Josip Mikulić, eden izmed vodilnih raziskovalcev na katedri za turizem zagrebške ekonomske fakultete.

»Prevelik delež turizma v gospodarstvu za državo ni dober. Zelo srečen bi bil, če bi imeli tudi v prihodnje toliko turizma, kot ga imamo zdaj, morda le bolj kakovostnega, turistični delež v BDP pa bi znašal okoli deset odstotkov. To bi pomenilo, da imamo razvite tudi druge gospodarske segmente. Posledično bi to pomenilo, da bi si počitnice v hotelih na vrhuncu sezone ob obali lahko privoščili tudi domači gostje,« je v eni od oddaj HRT dejal Mikulić.

Vendar to ni težava turizma in turističnega sektorja, ampak države, je slišati na Hrvaškem. Napovedujejo, da bo nova turistična strategija pripravljena do sredine prihodnjega leta.

»Tudi sedanja je dobra, vendar je nihče ne upošteva,« je kritičen Mikulič. Na Hrvaškem so si bolj ali manj edini, da si država ne sme več privoščiti, da bo turizem ostal osrednji motor gospodarstva, v turizmu pa bo, kot meni gospodarski analitik Viktor Vresnik v zagrebški reviji Globus, »prevladovalo sobivanje bogatih tujcev (gostov) in domače (hrvaške) služinčadi.«