Pismo iz Zagreba: Natakarji iz Ukrajine, učitelji iz pokoja

Zato v teh dneh, pravzaprav pa že kar nekaj časa, prav nič ne presenečajo razprave o pomanjkanju kadrov – najbolj v turističnih predelih Hrvaške, od Istre in Kvarnerja do juga države, Dubrovnika. Je pa »najbolj modro morje in najbolj rumeno sonce«, kot se z modrino svojega morja in toplim podnebjem radi pohvalijo Hrvati, privabilo številne Ukrajince. Pa ne le na uživanje ob obalo, temveč tudi na delo, po zaslužek.

Že pred časom so odgovorni funkcionarji iz turističnih in storitvenih dejavnosti dali vedeti, da v sektorju primanjkuje najmanj 30 tisoč delavcev. »Zdaj pač žanjemo, kar smo sejali v zadnjih letih. Imamo brezvoljne mlade, ki se še zdaleč ne želijo izobraževati za poklice, kot so natakar, kuhar in podobno, in zanje niso kvalificirani. Tisti, ki pa so imeli vse potrebne kvalifikacije in izobrazbo, so se že zdavnaj izselili tja, kjer so plače precej višje. Tisti, ki vseeno pridejo, so večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije, pridejo za dva ali tri mesece in odidejo,« je za splitsko Slobodno Dalmacijo dejal Vedran Jakominić, šef gostinskega združenja Kvarnerja in Istre.



Te dni je kolega Viktor Vresnik v zag­rebškem Jutarnjem listu omenil, kako prebira vesti s hrvaške obale. »Vsi mrzlično iščejo delavce. Hoteli bi nemudoma zaposlili pet tisoč delavcev, v gostinstvu pa bi skupno takoj zaposlili deset tisoč ljudi,« piše Vresnik.

Delavcev manjka na vseh področjih

Za številnimi omizji, kjer Hrvati pretresajo aktualna dnevna gospodarsko-politična vprašanja, so si enotni, da je težava precej širša. Širša od zgolj turizma. Delavcev primanjkuje v skoraj vseh sektorjih gospodarstva, v katerem je – vsaj tako kažejo aktualni podatki hrvaškega zavoda za zaposlovanje – 126.000 brezposelnih, razpisanih delovnih mest pa je 118.000.

Dokaj pomenljiv je podatek, da je bilo od začetka leta 2021 do konca letošnjega leta izdanih 32.813 delovnih dovoljenj za bivanje in delo na Hrvaškem. Povečuje se število priseljenih iz Azije, še posebno iz Nepala. Ukrajinci pa so posebna zgodba. Kot kažejo poročila iz različnih turističnih koncev in krajev »lijepe njihove«, so nam­reč prav oni tista delovna sila, ki si je v turističnem sektorju – če že domače ni – najbolj želijo.



Menda so »izjemno profesionalni in vredni zaupanja«, je slišati, na Hrvaškem pa je naenkrat vzniknilo kar nekaj posredniških agencij, ki poskrbijo za zaposlovanje delavcev izključno iz Ukrajine. Podatek, ki ga je te dni objavila Slobodna Dalmacija, je zgovoren: v zadnjem letu ali dveh je zgolj na območju Zadra delavce iz Ukrajine zaposlilo več kot sto podjetij; ne zgolj v turizmu, ki je zdaj, sredi poletja najbolj aktualno zaposlitveno področ­je. So pa na primer zgolj v eni največjih turističnih družb v Dalmaciji, zadrskem Turisthotelu, v tej sezoni zaposlili skoraj pol stotnije Ukrajincev.

Ukrajinci na zadrskih otokih in v Liki

V tej zgodbi igra svojevrstno vlogo kulturno združenje, imenovano Bila Hrvatska/Біла Хорватія, ki je nastalo pred kratkim z željo, da bi okrepili kulturno sodelovanje med Hrvaško in Ukrajino, še zlasti pa med Dalmacijo in mestom Lvov. Zakaj? Hrvati so, kot ugotavljajo nekateri arheologi, namreč od 2. do 12. stoletja živeli na območju zahodne Ukrajine, med poznejšimi migracijami pa so se naselili tudi na obali Jadranskega morja.



Arheo­logi z Inštituta Ivan Franko iz Lvova so namreč tudi ugotovili, da je bilo v omen­jenem obdobju na območ­ju zahodne Ukrajine kar 512 mest in naselij t. i. Bilih Hrvatov, ki so tvorili državo Bila Hrvatska. Zadrski fotograf Alek­sandar Bonačić, ki je eden ustanovnih članov združenja Bila Hrvatska (zraven sta še kolega Boris Zubčić in Marko Lokas, zdajšnji prvi mož združenja pa je Marin Lerga, ki je sicer lastnik posredniškega podjetja), je celo prepričan, da so »ukrajinski Bili Hrvati, oziroma kot rečejo v Ukrajini, Bili Horvaty, in Hrvati v zdajšnji Hrvaški – en in isti narod. O tem pa se na Hrvaškem malo oziroma skoraj nič ne ve!«

Zdaj je projekt Bila Hrvatska v Ukrajini eksplodiral. Kulturno sodelovanje je preraslo v podjetništvo in svojevrsten uvoz delavcev na Hrvaško. V podjetjih na območju Zadra so številni električarji že Ukrajinci, glavni tehnolog v Tovarni kruha Zadar je iz Ukrajine, v tovarni sardel v mestecu Sali na Dugem otoku pa so zaposlili kar nekaj celotnih družin iz Ukrajine. Družine si v Saliju pripravljajo vse potrebno, da bodo na otoku tudi ostale. In ne le na Dugem otoku, ampak tudi na nekaterih drugih otokih in v tradicionalno gospodarsko zaostali Liki.



Omizja, ki ob kozarčku poletnega osvežila premlevajo aktualne gospodarsko-politične teme sredi Zagreba, te dni razpravljajo tudi o dejstvu, da vse več hrvaških šol ostaja brez učencev, saj ni otrok, zaradi česar bodo številne zaprle vrata, v tistih, ki so še odprte, pa manjka učiteljev. Zato ne preseneča »resni razmislek« odgovornih, da bi na upokojene profesorje in učitelje naslovili prošnjo, naj se za leto ali dve vrnejo iz pokoja za učiteljski kateder.