Neomejen dostop | že od 9,99€
Madžarska se je na zasedanju zunanjih ministrov EU odpovedala vetu na podaljšanje sankcij proti Rusiji. Sankcije, ki zadevajo posamezne gospodarske sektorje, od bank do vojaške industrije, mora EU podaljševati vsakih šest mesecev.
Premier Viktor Orbán je podaljšanje blokiral v povezavi z ravnanjem Ukrajine. Kijev se je odločil, da po izteku pogodbe z Gazpromom od novega leta te ne bo več podaljšal, tako da ne bo več tranzita ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje. To je najbolj prizadelo Slovaško, saj Madžarska dobiva plin po južni smeri. Energetska varnost Slovaške ni bila ogrožena, saj lahko prejema plin po drugih poteh. Ukrajini so na Madžarskem tudi očitali, da napada preskrbo s plinom prek Turškega toka.
Čeprav je bilo pričakovano, da bo Madžarska klonila, je bil razplet sprejet z olajšanjem. »To pomeni še nadaljnje prikrajšanje Moskve za prihodke za financiranje vojne. Rusija mora plačati za škodo, ki jo povzroča,« je sporočila zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
V zameno za privolitev v podaljšanje sankcij je Budimpešta dobila izjavo evropske komisije in zunanjepolitične predstavnice, v kateri so poudarjena prizadevanja za energetsko varnost. Med drugim so zapisali, da je integriteta energetske infrastrukture vprašanje varnosti EU. Od tretjih držav pričakujejo, da bodo to spoštovale; evropska komisija pa je pripravljena ukrepati za zaščito kritične infrastrukture, kot so električni kabli, plinovodi, naftovodi ali objekti.
V izjavi so še zapisali, da bodo pomagali popraviti, povezati in stabilizirati energetsko infrastrukturo, pri kateri imajo države članice bistveno vlogo. Evropska komisija je pripravljena nadaljevati razprave s Kijevom o dobavah plina po plinovodnem sistemu v Ukrajini in skladno z ukrajinskimi mednarodnimi obveznostmi.
Glede preskrbe je evropska komisija pripravljena povezati Madžarsko v proces, ki ga že po novoletnem koncu tranzita ruskega plina prek Ukrajine vodi s Slovaško. Poudarila je tudi pomen sodelovanja držav Srednje in Jugovzhodne Evrope za okrepitev energetskega sistema in povezav v tej regiji.
Madžarska je zahtevala tudi zagotovilo o dobavah nafte prek Ukrajine (naftovod Družba). Glede tega bo Bruselj pristopil k pogovorom s Kijevom. Opozoril pa je tudi na program REPowerEU, ki predvideva konec odvisnosti od ruskih fosilnih goriv leta 2027. Evropska komisija bo tudi predstavila časovni načrt za uresničitev ciljev programa in je v tej luči pripravljena pomagati državam članicam pri projektih za diverzifikacijo preskrbe.
EU je od začetka velike invazije Rusije v Ukrajino pred skoraj tremi leti sprejela že petnajst svežnjev sankcij. V pripravi je že novi, ki naj bi bil sprejet v prihodnjih tednih. Tudi zunanja ministrica Tanja Fajon je v Bruslju podprla nadaljnjo pomoč Ukrajini in sprejetje 16. svežnja sankcij »kot dodatni pritisk na Rusijo«.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji