Uspešni polet evropske rakete: v vesolje odnesla francoski vojaški satelit

Evropska raketa ariane 6 je danes ponesla v vesolje francoski vojaški satelit CSO-3, ki je tretji v programu izvidniških satelitov Musis. Satelita CSO-1 in CSO-2 je družba Arianespace uspešno izstrelila leta 2018 oziroma 2020. Satelit se je utiril v sončno-sinhrono orbito na višini približno 800 kilometrov. 

Za raketo ariane 6 je bil to drugi polet, potem ko je krstnega skoraj z odliko opravila junija lani, oziroma prvi komercialni. Izstrelitev rakete z evropskega vesoljskega izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani je bila sprva predvidena v ponedeljek, vendar so jo tik pred zdajci odpovedali zaradi nedelujočega ventila. Takšne napake v raketni industriji niso nenavadne. Pogosto se izstrelitve premaknejo iz različnih razlogov, če zaznajo kakršnokoli težavo, namreč polet prekličejo, da sisteme dodobra pregledajo.

Odprava je pomembna za Evropo, ki si je s tem utrdila neodvisni dostop do vesolja. Ta je še kako pomemben zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer, evropski vesoljski sektor noče biti odvisen od ameriškega, še več, želi si biti konkurenčen ameriškemu, kjer v zadnjih letih prednjačijo zasebna podjetja, predvsem Spacex Elona Muska, pa tudi Blue Origin Jeffa Bezosa. Evropa je pred začetkom vojne v Ukrajini sodelovala z Rusijo, iz Kourouja so denimo izstreljevali sojuze. 

Vadbena strategija za na Mars pripravljena v Planici

Ariane 6 je težka nosilna raketa. Njena modularna in vsestranska zasnova omogoča izstrelitev različnih odprav ali v nizkozemeljsko orbito ali v globoko vesolje. Raketa ima dve različici: ariane 62, na kateri sta nameščena dva stranska potisnika, in ariane 64 s štirimi. Te različice do zdaj še niso preizkusili, poletela naj bi sredi letošnjega leta. V geostacionarno orbito lahko z ariane 62 izstrelijo 4,5-tonski satelit, z različico 64 težkega 11,5 tone, v nizkozemeljsko tirnico pa satelite s težo 10,3 oziroma 21,6 tone. 

Evropske rakete vzletajo iz Francoske Gvajane. FOTO: Ronan Lietar/AFP  

Nosilna stopnja (z motorjem vulcain 2,1) in stranska pospeševalnika delujejo na trdno gorivo, motor vinci zgornje stopnje pa poganjata tekoči vodik in kisik. Motor vinci je inovacija te rakete, v vesolju se je sposoben prižgati do štirikrat. To omogoča, da zgornja stopnja lahko namesti satelite v različno visoke tirnice okoli Zemlje. Zgornja stopnja tudi predvideva, da ko opravi misijo – to je namestitev tovora v orbito –, znova oziroma še zadnjič prižge motor in se iztiri ter vnovič vstopi v ozračje, da izgori. S tem Evropa uresničuje zavezo o zmanjšanju vesoljskih smeti. Pri razvoju rakete je z merilnimi sistemi sodelovalo tudi trboveljsko podjetje Dewesoft.

Ariane 6 FOTO: Ronan Lietar/AFP