Uspešen polet evropske rakete: v vesolje odnesla francoski vojaški satelit

Evropska raketa ariane 6 je danes v vesolje ponesla francoski vojaški satelit CSO-3, ki je tretji satelit v programu izvidniških satelitov Musis. Satelita CSO-1 in CSO-2 je družba Arianespace uspešno izstrelila leta 2018 oziroma 2020. Satelit se je utiril v sončno-sinhrono orbito na višini približno 800 km. 

Za raketo tipa ariane 6 je bil to drugi polet, potem ko je krstnega skoraj z odliko opravila junija lani, oziroma njen prvi komercialni. Izstrelitev rakete z evropskega vesoljskega izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani je bila sicer sprva predvidena v ponedeljek, vendar so jo tik pred zdajci odpovedali zaradi nedelujočega ventila. Takšne napake v raketni industriji niso nenavadne, zelo pogosto se izstrelitve premaknejo iz enega ali drugega razloga, če zaznajo kakršno koli težavo, namreč polet prekličejo, da sisteme dodobra pregledajo.

Odprava je velikega pomena za Evropo, ki si je s tem utrdila svoj neodvisni dostop do vesolja. Ta je še kako pomemben zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer, evropski vesoljski sektor ne želi biti odvisen od ameriškega, še več, konkurenčen želi biti ameriškemu, kjer v zadnjih letih prednjačijo zasebna podjetja, predvsem SpaceX Elona Muska, pa tudi Blue Origin Jeffa Bezosa. Evropa je pred začetkom vojne v Ukrajini sodelovala tudi z Rusijo, iz Kourouja so denimo izstreljevali sojuze. 

Vadbena strategija za na Mars pripravljena v Planici

Ariane 6 je težka nosilna raketa. Njena modularna in vsestranska zasnova omogoča izstrelitev najrazličnejših odprav ali v nizko zemeljsko orbito ali globoko vesolje. Raketa ima dve različici ariane 62, na kateri sta nameščena dva stranska potisnika, in ariane 64 s štirimi. Te različice do zdaj še niso preizkusili, poletela naj bi sredi letošnjega leta. V geostacionarno orbito lahko z ariane 62 izstrelijo 4,5-tonski satelit, z različico 64 težkega 11,5 tone, v nizkozemeljsko tirnico pa satelite s težo 10,3 oziroma 21,6 tone. 

Evropske rakete vzletajo iz Francoske Gvajane. FOTO: Ronan Lietar/AFP  

Nosilna stopnja (z motorjem vulcain 2.1) in stranska pospeševalnika delujejo na trdno gorivo, motor vinci zgornje stopnje pa poganja tekoči vodik in kisik. Motor vinci je inovacija te rakete, v vesolju se je sposoben prižgati do štirikrat. To omogoča, da zgornja stopnja lahko satelite namesti v različno visoke tirnice okoli Zemlje. Zgornja stopnja tudi predvideva, da ko opravi misijo – to je namestitev tovora v orbito – znova oziroma še zadnjič prižge svoj motor in se iztiri ter vnovič vstopi v ozračje, da izgori. S tem Evropa uresničuje svojo zavezo k zmanjševanju vesoljskih smeti. Pri razvoju rakete je s svojimi merilnimi sistemi sodelovalo tudi trboveljsko podjetje Dewesoft.

Ariane 6 FOTO: Ronan Lietar/AFP