
Neomejen dostop | že od 14,99€
Čeprav v EU do zdaj sploh ni bilo sankcij na ruski plin, se je njegov delež v uvozu EU po začetku velike invazije v Ukrajini pred skoraj tremi leti hitro zmanjšal. Ko je Rusija sredi leta 2022 pred eksplozijami zapirala pipo na Severnem toku 1, se je izgovarjala na vzdrževalna dela. Po Severnem toku 2 se plin že tako nikoli ni pretakal, saj še ni začel obratovati.
Po izračunih evropske komisije je s 45 odstotkov leta 2021 že znižal na 18 odstotkov avgusta letos. To vključuje tako plin, ki se pretaka po plinovodih, kot utekočinjeni zemeljski plin (UZP). Tega Rusija v zadnjih letih proda v države EU vse več. Največje dobaviteljice plina so postale ZDA, ki so z 18 odstotki močno okrepile svoj položaj, in Norveška, iz katere ga EU uvozi tretjino.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji