Trump za jezo (znova) krivi medije

Serija pisemskih bomb v ZDA se je nadaljevala. Dve pošiljki sta bili ­naslovljeni na nekdanjega podpredsednika Joeja Bidna, tretja na slovitega igralca Roberta­ De Nira, ki ne skriva prezira do ­Donalda Trumpa. Ker nobena ­izmed desetih pošiljk ni eksplodirala, strokovnjaki menijo, da je to bilo ustrahovanje, a so še okrepili lov na storilca.

Bombni val je prišel na vrhuncu predvolilnega boja, ki bo odločil, katera stranka bo po 6. novembru imela večino v obeh zbornicah ameriškega kongresa. Za zdaj še nihče ni prevzel odgovornosti, toda ker so vse tarče vidni člani demokratske stranke ali javni kritiki republikanskega predsednika, je najbolj verjetna domneva, da prihajajo iz skrajnodesničarskih krogov.

Policija se še ukvarja s forenzično analizo eksplozivnih naprav, ki naj bi dala več odgovorov. Varnostni analitiki imajo različna mnenja o tem, ali gre za posameznika ali skupino storilcev, se pa bolj ali manj strinjajo s tem, da je to zastraševalna taktika, ne ­morilski naklepi. »Želijo si prestrašiti ljudi, zasejati razdor, ne pa nujno poškodovati koga, drugače bi bombe eksplodirale,« je povedal Matthew Bradley, nekdanji agent obveščevalne agencije Cia in vodja varnosti v podjetju International SOS.

Amaterji na pohodu

»Po mojem občutku gre za nekakšnega čudaka, ne pa za organizacijo z jasnim ciljem. Zloben, zmešan, z zamero. Mešanica vsega tega,« je dejala Jimmie Oxley, profesorica kemije na Univerzi v Rhode Islandu in strokovnjakinja za eksplozive. Bradley je prepričan, da je vpletenih več ljudi, saj bi eden »težko uskladil razpošiljanje paketov«.

Newyorški guverner Andrew Cuomo, tudi sam tarča bombne kampanje, je dejal, da vsak nov eksplozivni paket povečuje možnosti preiskovalcev, da bodo hitro prišli na sled storilcem. Hkrati se je vprašal, ali je to, da nobena bomba ni eksplodirala, res bil njihov namen ali morda napaka, ki je preprečila tragedijo. Vse pošiljke so prestregli, še preden so dosegle naslovnike, med njimi sta bila tudi nekdanji predsednik Barack Obama ter nekdanja zunanja ministrica in predsedniška kandidatka Hillary Clinton.

Američani so se nemudoma spomnili na domačega terorista Teda Kaczynskega, ki mu pravijo tudi Unabomber in je tri desetletja sejal strah s pošiljkami, saj so v eksplozijah trije ljudje umrli, 23 pa je bilo ranjenih. Vendar Bradley meni, da se zadnji val ne more primerjati s predanostjo, prebrisanostjo in hladno preračunljivostjo ­Kaczynskega.



Pošiljke zadnjih dni so bile slabo zasnovane in sumljive že na zunaj. Dolge so bile od 15 do 20 centimetrov, kar je po besedah Jimmie Oxley omejevalo njihovo uporabnost. Poleg tega storilec ali storilci ne razumejo delovanja sistema za zaznavanje nevarnih pošiljk. »Gre bolj za amaterje kot profesionalce, toda ne moremo izključiti možnosti, da profesionalec namenoma ustvarja tak videz,« je razmišljal Bradley. Zadnji podoben dogodek je bilo pet paketov, ki so marca eksplodirali v Austinu v Teksasu, osumljenec Mark Conditt pa se je razstrelil.

Grob besednjak

Serija bomb med volilno kampanjo je oživila ameriško razpravo o čedalje bolj strupenem jeziku politikov, pri čemer seveda prednjači Donald Trump. Liberalni krogi so nemudoma spomnili na vse njegove izjave, v katerih je poniževal in zmerjal politične nasprotnike, predvsem pa spodbujal sovražen odnos do medijev kot nadzornikov politikov v demokratični ureditvi.

Predsednik je obsodil politično nasilje in pozval k večji enotnosti v državi, toda nato prek twitterja znova napadel medije. »Velik del jeze, ki smo ji priča v družbi, povzroča namenoma lažno in netočno poročanje osrednjih medijev, ki jim pravim lažne novice. To je postalo tako slabo in sovražno, da se ne da opisati,« je poskusil prevaliti krivdo na sedmo silo ter zahteval, naj ta »očisti svoje početje«.