Trgovina in zid postajata Trumpov Doberdob

Donald Trump je obljubil zid na meji z Mehiko in trdo roko, s katero bo ukrotil Kitajsko. Na slabi polovici mandata zidu ni, zaradi njega grozi celo nova ustavitev delovanja vlade. Trgovinsko zaostrovanje s Kitajsko je preloženo ob majavih obljubah Pekinga, da bo ugodil zahtevam Washingtona. Hkrati predsednik trga komaj zakrpano severnoameriško trgovinsko povezovanje.

Prihodnji trije meseci, prav mogoče pa že samo prihodnji trije tedni bodo zelo pomembni za podobo Trumpovega predsedovanja. Sporazum s Kitajsko je prinesel trimesečno premirje v zaostrovanju. To pomeni, da ZDA že uvedenih carin ne bodo zvišale z deset na 25 odstotkov, v zameno naj bi druga stran povečala nakupe ameriškega blaga in kmetijskih pridelkov ter se ne izmikala več mednarodnim pravilom, med drugim naj bi omejila krajo ameriške intelektualne lastnine. Znamenje dobrih namenov je bila kitajska privolitev, da bodo ostreje nadzorovali trgovino z močnimi sintetičnim opioidi, ki povzroča številne smrti zasvojencev v ZDA.

Toda hitro so se oglasili dvomljivci in opozorili, da je Peking vedno pripravljen obljubiti nedoločene reforme, s katerimi poskuša odložiti neposredni trgovinski spopad, hkrati pa nadaljuje nepoštene prakse, kot je kraja intelektualne lastnine ali zlorabljanje pravil mednarodne trgovine. Trgovinske jastrebe v ameriški vladi, kot je svetovalec Peter Navarro, skrbi, da predsednika bolj kot trda roka do Pekinga zanima razpoloženje na borznem trgu, saj so dobre novice iz Buenos Airesa prinesle val optimizma, Trump pa menda noče s preostrimi ukrepi potopiti rasti, enega redkih dosežkov predsedovanja.


 

Posledice volitev

Dogovor o premirju bi bil seveda precej bolj obetaven, če bi ZDA nastopile združeno z Evropsko unijo, Japonsko, Kanado in drugimi državami, ki se pritožujejo zaradi kitajskih trgovinskih praks. Peking bi bil veliko bolj odziven, če bi ga čakali kazenski ukrepi številnih držav, ne samo ZDA. Toda Washington bo le stežka sestavil koalicijo voljnih, dokler je v sporu z vsemi drugimi in je že udaril po njih s carinami na jeklo in aluminij, hkrati pa ves čas grozi z uvoznimi dajatvami za avtomobile.

Pesimisti tako napovedujejo, da se bodo pogajanja s Pekingom zavlekla daleč čez trimesečni rok, kar je včeraj posredno potrdila izjava vodje nacionalnega ekonomskega sveta Larryja Kudlowa, da bo premirje trajalo do 1. aprila (se pravi štiri mesece). Predsednik, ki ga bodo zasule preiskave demokratov v poslanskem domu kongresa, pa z ostrimi ukrepi ne bo hotel sprožiti nove hladne trgovinske vojne in majanja borznih trgov. »Volitve imajo jasne posledice, poraz novembra (v tekmi za poslanski dom kongresa) je že prinesel kompromis pri trgovini, leto 2019 (ko bodo demokrati dejansko prevzeli večino v spodnjem domu) pa se sploh še ni začelo,« je za časnik Axios dejal neimenovani zagovornik tršega pristopa v pogajanjih s Kitajsko.

Pištola za drugi mandat

Toda vedno nepredvidljivi Trump je že na poti iz Argentine sprožil nove skrbi, ko je dejal, da bo v kratkem uradno odpovedal severnoameriški trgovinski sporazum Nafta. Na ta način naj bi kongres prisilil, da čim prej potrdi novi dogovor o trgovanju med Kanado, Mehiko in ZDA (uradno imenovan USMCA), ki so ga voditelji vseh treh podpisali ob robu srečanja G20. Po predsednikovih besedah bodo imeli na izbiro nov dogovor ali »razmere pred Nafto, ki so delovale zelo dobro«.

S takšno oceno se strinja le redkokdo, saj bi vrnitev na ureditev pred Nafto pomenila ponovno uvedbo številnih carin in uvoznih omejitev, takšen šok pa bi lahko celotno gospodarstvo pognal v recesijo. V konservativnem Wall Street Journalu so ocenili, da bi s tem »nastavil pištolo na svoje možnosti za ponovno izvolitev, demokrate pa izzival, naj pritisnejo na sprožilec, če si upajo«.


 

Proračunski trk v zid

Boj z demokrati se bo nadaljeval čez dva tedna, za kolikor naj bi po pričakovanjih kongres in Bela hiša ob pogrebu nekdanjega predsednika Georgea Busha starejšega podaljšala možnost za pogajanja o sprejetju dogovora, s katerim bodo zagotovili finančna sredstva za delo zvezne vlade. Kongres je doslej potrdil zakonodajo, ki zagotavlja denar za okoli tri četrtine vladnih ministrstev in agencij, med preostalo četrtino pa so nekateri zelo pomembni deli, kot sta ministrstvi za domovinsko varnost in za pravosodje. Predsednik, ki zahteva pet milijard dolarjev za začetek gradnje zidu, naj bi se danes sestal z vrhom kongresnih demokratov, ki pa ne kažejo pripravljenosti za popuščanje.

Prvo poslanko demokratov Nancy Pelosi v začetku leta čaka že tako težko glasovanje za predsednico poslanskega doma in si ne more privoščiti dogovorov s Trumpom, ki bi razjezili progresivne demokrate. Senator Chuck Schumer pa je že slišal vrsto očitkov, ker je že odobril dodatnih 1,6 milijarde dolarjev za obmejno varnost in tudi že oznanil, da ne bo omogočil niti dolarja več. Zaradi tega politični analitiki menijo, da je zdrs v dolgotrajno delno zaprtje zvezne vlade povsem realna možnost, saj obe strani pri tem vidita koristi zase.