
Neomejen dostop | že od 14,99€
V Španiji z današnjim dnem premožneži, ki prihajajo iz držav zunaj Evropske unije, ne morejo več pridobiti dovoljenja za prebivanje v zameno za zajetne naložbe. Vlada socialista Pedra Sáncheza je odpravo več kot desetletnega obdobja izdajanja »zlatih vizumov« argumentirala z negativnimi učinki takšne prakse na nepremičninski trg in dostopnost stanovanj.
Za mnoge sporen in vprašljiv program zlatih vizumov je leta 2013 vpeljala konservativna vlada Mariana Rajoya. Država se je takrat spoprijemala s posledicami dolžniške krize in iskala načine za privabljanje kapitala, zlasti zunaj sedemindvajseterice. Podobno kot še nekatere druge članice EU, denimo Portugalska in Grčija, je Španija tujcem ponujala dovoljenje za prebivanje v zameno za nakup nepremičnine v vrednosti več kot 500.000 evrov. Prav tako so so z zlatimi vizumi odprla vrata investitorjem, ki so se odločili za milijonska vlaganja v bančne depozite, javni dolg, delnice, investicijske sklade in poslovne projekte splošnega interesa.
Od leta 2013 je bilo skupno podeljenih več kot 15.000 zlatih vizumov, povezanih z naložbami v nepremičnine, ki so privabile predvsem premožne posameznike iz Kitajske, Rusije, Združenega kraljestva, ZDA, Ukrajine, Irana, Venezuele in Mehike. Pri tem se je, kakor kažejo uradni podatki, 90 odstotkov tovrstnih investicij skoncentriralo v Barceloni, Madridu, Málagi, Valencii, Alicanteju in na Balearskih otokih. V glavnem mestu Katalonije so, na primer, v zadnjem četrtletju leta 2023 nakupi s strani tujcev predstavljali več kot pet, v Marbelli na jugu Španije pa 7,3 odstotka prometa s stanovanji.
Občutna rast izdanih zlatih vizumov po letu 2022 in dejstvo, da so se investicije zgostile v mestih, v katerih je dostopnost do nepremičnin med najbolj oteženimi in predstavlja enega od glavnih družbenih problemov, je še podžgalo razpravo o negativnih vplivih izdajanja zlatih vizumov.
Manjšinska leva vlada, ki za zdaj ne najde odgovora na nebrzdano rast cen nepremičnin, je pred slabim letom napovedala konec programa, prek katerega se je od leta 2016 steklo v državo okoli 10 milijard evrov naložb. Ukrep bo po besedah ministrice za stanovanjsko politiko Isabel Rodríguez razbremenil pritiske v najbolj izpostavljenih mestih in naredil konec razlikovanju med prvo- in drugorazrednimi državljani. »Z drugimi besedami, stanovanje postavljamo kot pravico in ne kot predmet špekulacij, saj je danes štiriindevetdeset od sto teh vizumov povezanih z naložbami v nepremičnine, kar se dogaja prav v mestih, v katerih je stanovanjski trg močno obremenjen,« je poudarila pred časom.
Analitiki so napovedali, da odprava podeljevanja zlatih vizumov ne bo omilila stanovanjske problematike. »Vpliv na nepremičninski trg bi moral biti omejen, saj [tovrstne transakcije] predstavljajo zelo majhen delež v skupnem številu prodaj,« so ocenili v centru za ekonomske analize in raziskave CaixaBank Research. Glavni problem je še naprej razlika med ponudbo in povpraševanjem. Po podatkih Banke Španije je bilo od leta 2021 v državi v povprečju zgrajenih okoli 90.000 stanovanj na leto, število prebivalcev pa se je v tem času povečalo za skoraj dva milijona.
Stanovanjsko vprašanje je v Španiji glavni vir zaskrbljenosti, kažejo zadnji barometri Centra za sociološke raziskave (CIS). Februarja se je s tem problemom poistovetilo 34,1 odstotka anketirancev, kar je šest odstotnih točk več kot mesece pred tem, s čimer se bližajo zgodovinskemu rekordu iz leta 2007. Zaradi nevzdržnih razmer so za jutri v španskih mestih napovedani protesti. Na podobnem shodu se je oktobra lani v Madridu zbralo več deset tisoč ljudi.
Komentarji