​Na Hrvaškem bo v soboto dan žalovanja za žrtvami torkovega potresa, v katerem je južno od Zagreba umrlo sedem ljudi, je na današnji seji odločila hrvaška vlada. Sejo je začela z minuto molka za umrlimi v torkovem potresu, ki je prizadel območje Petrinje, Gline in Siska.

Kraji danes izgledajo kot mesta duhov. Na ulicah so zgolj stroji težke mehanizacije, ki odvažajo ruševine. Prebivalcem so zatočišče poiskali v različnih delih Hrvaške, številni so ponudili apartmaje in druga bivališča. Prve družine iz Petrinje, ki so ostale brez strehe nad glavo, so že prispele v Zadar.

Ljudje z vseh koncev Hrvaške so se vključili v odpravljanje posledic rušilnega potresa. Nalogo odstranjevanja ruševin so prevzela številna hrvaška gradbena podjetja. Humanitarna pomoč prihaja z vseh koncev Hrvaške in iz drugih držav.


 

Ljudje brez domov

V prvih urah po potresu je bila prednostna naloga reševanje človeških življenj, zatem pa zagotavljanje začasne namestitve za ljudi, ki so ostali brez domov. Prebivalcem vasi, ki kljub ponujenim namestitvam minulo noč niso želeli zapustiti svojih porušenih kmetij, ker morajo skrbeti za domače živali, naj bi že danes pripeljali stanovanjske zabojnike in prikolice ter zimske šotore.

Zagreb in Petrinjo je danes obiskal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Po srečanju s hrvaškim premierom Andrejem Plenkovićem je povedal, da je v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito Hrvaški konkretno pomoč ponudilo 14 držav in Turčija. 

Tla  se sicer še vedno niso umirila. Hrvaško je danes zjutraj okoli 6.16 znova stresel potres, ki so ga čutili tudi nekateri prebivalci Slovenije. Seizmologi sicer napovedujejo, da lahko prebivalci pričakujejo še več popotresnih sunkov. Po prvih podatkih Evropsko-sredozemskega seizmološkega centra (EMSC) je bil epicenter potresa z magnitudo 4,9 18 kilometrov zahodno od Siska na globini okrog 10 kilometrov. Z EMSC sicer redno tvitajo o šibkejših sunkih, zadnji je imel magnitudo 1,4. in je bil 42. sunek v preteklih 51 urah. 

»Verjamemo, da tako močnih potresnih sunkov ne bo več. Tako kot v primeru zagrebških marca bi se morali umiriti. Seveda pa bodo minili tedni in meseci, dokler se bo območje stabiliziralo. V tem času se bodo tla še gotovo tresla,« je za portal Index povedal seizmolog dr.Josip Stipčević s Prirodoslovno-matematične fakultete v Zagrebu.

Intenziteta najmočnejšega potresa v širšem nadžariščnem območju danes ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici, po prvih podatkih pa so potres čutili številni prebivalci Slovenije, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje. Nato sta sledila še dva šibkejša z magnitudo 4,8 in 3,9. Sosednjo državo, najmočneje območje okoli krajev Petrinja in Sisak, je močan potres z magnitudo 6,3 prizadel včeraj okoli 12.20.

Povzročil je veliko gmotno škodo, predvsem v Petrinji; po besedah župana mesta Darinka Dumbovića je porušena polovica Petrinje, tudi središče mesta Sisek. »Ne morem reči 'dobro jutro', ker nismo dobro. Zjutraj nas je ob 06.15 prizadel nov potres, tretji, če ne celo četrti, bil je kratek, a močan. S stavb v Petrinji, ki so preživele včerajšnjega, odpada vse, kar ni že prej odpadlo. Druga neprespana noč za Sisak in Banijo je velik pritisk, pod vprašajem je naša prihodnost,« je dejal Dumbović.



Po jutranjem potresu ga je takoj poklical hrvaški premier Andrej Plenković, ki je bil včeraj sicer tudi na terenu. Za sanacijo porušenih objektov je obljubil 16 milijonov evrov sredstev. Ljudje, ki so v trenutku ostali praktično brez vsega, sicer zdaj najprej potrebujejo hrano in vodo.

Vladni govorec Jelko Kacin je na novinarski konferenci povedal, da bo za osebe, ki za 48 ur potujejo na Hrvaško zaradi pomoči ob potresu, vstop v Slovenijo možen brez karantene ali negativnega testa. 

»Do preklica velja, da osebe, ki potujejo na Hrvaško zaradi pomoči pri reševanju in odpravi posledic potresa in se vračajo najmanj 48 po prehodu meje, ne potrebujejo negativnega testa niti ne bo za njih odrejena karantena,« je poudaril. Povedal je, da je Hrvaški po torkovem potresu, ki je zahteval sedem smrtnih žrtev, na pomoč priskočila tudi Slovenija. Na družbenem omrežju twitter so z Uprave za zaščito in reševanje RS zapisali, da je v hrvaški logistični center na Jastrebarsko okrog polnoči prispela pomoč iz Slovenije.  Interes za pomoč je velik tudi med prebivalci Slovenije. Pomoč za območje, ki ga je prizadel potres, zbirajo številne humanitarne organizacije, številni pa želijo pomagati tudi na sami lokaciji. 



Hrvaški finančni minister Zdravko Marić je po poročanju STA pojasnil, da bo 120 milijonov kun nujne pomoči namenjenih za nujno potrebna dela pri odpravi posledic potresa. Največ denarja, 100 milijonov kun (13,3 milijona evrov), bo namenjenega sisaško-moslaški županiji, ki je najbolj prizadeta v potresu. 15 milijonov kun (dva milijona evrov) bo namenjenih zagrebški županiji, pet milijonov kun (670.000 evrov) pa karlovški županiji, kjer je potres prav tako povzročil gmotno škodo.

Marić je še dejal, da je vlada odprla poseben državni račun, na katerega je možno nakazati finančno pomoč za popotresno obnovo. Opozoril je, da so že dobili informacije o lažnih računih za humanitarno pomoč, zaradi česar je prebivalce pozval, naj bodo pozorni pri svojih humanitarnih nakazilih. Državi bo na pomoč priskočila tudi Evropska komisija, je že po ponedeljkovem potresu povedala Ursula von der Leyen. 

Na terenu tudi hrvaški gorski reševalci

Potres je zahteval sedem smrtnih žrtev, več deset ljudi je poškodovanih. Umrli so 13-letna deklica iz Petrinje in šest moških v vasi Majska Poljana. Hrvaške oblasti se bojijo, da bi bilo lahko žrtev še več. V celotni državi poteka solidarnostna akcija, pomoč prihaja iz vseh koncev države, zagotovljena je tudi pomoč iz tujine. Po podatkih Jutarnjega lista je v Petrinjo prispelo več kot 1500 ljudi, da bi pomagali pri čiščenju povsem porušenega kraja. Na terenu so številni gasilci in reševalci, ki poskušajo pod ruševinami poiskati morebitne preživele. Reševalni psi so v torek v ruševinah našli več oseb. 

Vodja hrvaških gorskih reševalcev (Hgss) Josip Granić je po poročanju STA danes za hrvaški radio potrdil, da so ponoči pregledali 84 vasi in krajev na območju, ki ga je v torek prizadel rušilni potres. Poudaril je, da nikjer ni bilo potrebe po iskanju ljudi pod ruševinami. Mnogi prebivalci so noč preživeli na prostem. Dvema osebama z zlomom roke so zagotovili ustrezno medicinsko oskrbo, je iz Petrinje sporočil Granić. Obenem so ugotovili, kam je treba poslati najnujnejše potrebščine, kot so hrana, voda, odeje, plenice in podobno. Povedal je, da bodo danes s svežimi ekipami pregledovali naselja na območju od Siska do Hrvaške Kostajnice ob meji z Bosno in Hercegovino.



Krajani Petrinje, Siska in okoliških krajev so noč preživeli na prostem, v strahu pred novim tresenjem tal. Civilna zaščita jim je za silo uredila šotore, a so bili zaradi dežja mnogi mokri in premraženi. Tisti, ki jim potres ni uničil avtomobilov, so spali kar v njih, poročajo hrvaški mediji. Župan Dumbović je dejal, da v 64 letih česa takšnega še ni videl: »Borili smo se za življenja, sporočilo včerajšnjega dne je poziv k strpnosti in zaupanju.«



Hudo je tudi v kraju Glina, v katerem je v potresu umrlo pet ljudi. Župan Stjepan Kostanjević je povedal, da morajo danes obiskati okrog 35 naselij, ki jih je prizadelo tresenje tal. Veliko ljudi je noč preživelo v avtomobilih, saj poškodovane hiše niso varne za bivanje. »Pomoč prihaja z vseh strani, potrebujemo predvsem šotore. Nekatere hiše so zravnane z zemljo, pri drugih so se vneli dimniki. Ljudi je strah, zato smo se celo noč borili predvsem za to, da jih pomirimo in obdržimo situacijo pod kontrolo. Ne vemo, kaj nam prinaša današnji dan, zjutraj smo čutili novo tresenje tal,« je povedal Kostanjević. V zbirnem centru so za silo uredili prostor za 150 ljudi, nekaterim bodo morali najti dolgotrajnejšo namestitev. Obnova porušenih krajev bo zahtevala kar nekaj časa. 


 

Lenarčič: Solidarnost v EU živi, Hrvaška v tej stiski ni sama

Manj kot 24 ur po rušilnem potresu na Hrvaškem je 14 držav članic EU in Turčija v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito Hrvaški solidarno ponudilo konkretno pomoč, je povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič po današnjem srečanju s hrvaškim premierom Andrejem Plenkovićem v Zagrebu.

Lenarčič je dejal, da je prispel v Zagreb, da bi izkazal solidarnost EU s Hrvaško. Potrdil je, da so države članice ugodile prošnjam Hrvaške po zimskih šotorih, zabojnikih, posteljah, spalnih vrečah in podobni opremi za začasno namestitev ljudi, ki so v potresu ostali brez strehe nad glavo.

»To dokazuje, da solidarnost v EU živi ter da Hrvaška v tej stiski ni sama. To je tudi dobra popotnica za naslednje faze pomoči, o katerih smo se danes pogovarjali s premierom Plenkovićem in ministri,« je povedal Lenarčič. Pojasnil je, da sta naslednji fazi predvsem ocena škode in obnova.

Poudaril je, da bo Hrvaška deležna tudi nove pomoči iz evropskega solidarnostnega sklada za popotresno obnovo. »Predpogoj je kredibilna ocena škode, ki je zelo pomemben korak na poti proti finančni podpori,« je dodal Lenarčič. Ob tem je izrazil obžalovanje zaradi smrtnih žrtev potresa, ranjenih in tistih, ki so v potresu ostali brez premoženja.

Z Lenarčičem je bila tudi hrvaška podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica, ki je povedala, da je potres prizadel demografsko opustošeno območje Hrvaške. Dodala je, da bodo na tem območju lahko uveljavili vizijo za podeželje EU, ki jo pripravlja kot podpredsednica komisije.

Plenković je dejal, da so Lenarčiča in Šuico seznanili z doslej znanimi posledicami potresa. Izpostavil je, da se je še enkrat pokazalo, kako pomembno je članstvo Hrvaške v EU.

Lenarčič in Šuica sta po srečanju v Zagrebu obiskala nekatera območja, kjer je torkov rušilni potres povzročil največ škode, med drugim mesto Petrinja.

Nek projektiran za močnejši potres

Hrvaška seizmologinja Ines Ivančić je potrdila, da se bodo tla še naprej tresla. »Da, treslo se bo še nekaj časa. Torkov potres je bil uničujoč in sledil mu bo niz novih potresov, med katerimi bodo tudi močnejši. Bodo pa imeli tudi šibkejši sunki vpliv na vse, kar je še ostalo celega po torkovem potresu v Petrinji in Sisku.« Povedala je, da je Petrinjo od ponedeljka streslo ogromno število manjših sunkov. Trese se sleherno minuto, potresov, močnejših od magnitude 3 je bilo med 25 in 30, je še dejala Ivančićeva. 



Torkov rušilni potres so čutili prebivalci celotne Slovenije. Iz varnostnih razlogov se je zaustavila Nuklearna elektrarna Krško (Nek), ki leži približno 80 kilometrov od epicentra včerajšnjega rušilnega potresa. Uprava RS za jedrsko varnost je danes opravila izredni inšpekcijski pregled, kjer so pregledali izvedene ukrepe po samodejni zaustavitvi. Glede na rezultate izvedenih obhodov ter preglede in testiranja opreme je ugotovila, da Nek izpolnjuje potrebne pogoje za ponovni zagon in obratovanje.

Podrobnejšo analizo dogodka bo opravila v prihodnjih dneh, so sporočili iz uprave. Zvečer, predvidoma ob 22. uri, načrtujejo ponovni zagon elektrarne in priključitev v omrežje, do takrat pa bodo potekali postopki zagona in testiranja reaktorja ter ostalih sistemov, so sporočili iz družbe.

Po zagonu naj bi ponoči elektrarna dosegla 50-odstotno zmogljivost, jutri pa polno obremenitev. »Med ponovnim zagonom elektrarne se bo lahko občasno pojavljal hrup ob sproščanju pare iz sekundarnega – nejedrskega dela elektrarne,« so opozorili. Prebivalce v okolici elektrarne prosijo za razumevanje.



Na območju Neka so sicer najmočnejši potres zabeležili leta 1917, poroča STA. Ta je po današnjih merilih dosegel približno osmo stopnjo evropske potresne lestvice. Nek je projektiran na potresni pospešek 0,3 g v višini temeljev, kar približno ustreza potresu devete stopnje lestvice na površju, so pojasnili v Krškem.