Pogovor, ki je bil na Delovih straneh Znanosti in na delo.si prvič objavljen 25. marca 2020, zaradi novega močnega potresa na Hrvaškem, ki smo ga čutili tudi prebivalci Slovenije, vnovič objavljamo.

***

Ljubljana – Dr. Leon Cizelj je vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan. Raziskovalno se ukvarja z varnostjo jedrskih objektov in po potresu v okolici Zagreba je prvi na družabnih omrežjih obveščal javnost o stanju krške jedrske elektrarne. Razumljivo je, da takšen dogodek povzroči nelagodje pri ljudeh, ki živijo blizu in tudi nekoliko dlje od reaktorja. A obenem bi nas moralo tolažiti dejstvo, da je tresenje, kakršnega Zagreb ni doživel že 140 let in ki je poškodovalo več tisoč objektov, Nuklearna elektrarna Krško (NEK) prestala brez praske. Pravzaprav še več kot to – niti zaustavila se ni.
 

Takoj po potresu je po družabnih omrežjih zakrožilo nekaj katastrofičnih objav v zvezi z nuklearno elektrarno v Krškem, toda ali ni bil prav ta potres ultimativni dokaz o njeni varnosti?

Že nekaj tednov smo v boju s širjenjem covid-19, za katerega se zdi, da počasi dobiva razsežnosti globalne katastrofe in dodobra načenja naš dosedanji način življenja. Strahovi so seveda sestavni del teh razmer. Potres z magnitudo 5,3 pri Zagrebu, ki je prebudil ljudi v večjem delu Slovenije, jih je gotovo samo še povečal. Na novo prebujen strah pred nuklearkami torej ni presenetljiv. A ga tokrat na družabnih omrežjih nisem zaznal prav veliko. In začetno zaskrbljenost je bilo mogoče kar hitro pomiriti z nekaj osnovnimi informacijami o potresu v Zagrebu in odpornostjo elektrarne v Krškem.
 

Kako je krška jedrska elektrarna v resnici pripravljena na takšen ali še močnejši potres? Do katere stopnje naj bi bila še mogoča varna zaustavitev?

Elektrarno so načrtovali za nemoteno delovanje med potresi magnitude najmanj 5 in varno zaustavitev pri najmanj 7. Naj poudarim, da potres magnitude 7 sprosti kar tisočkrat večjo energijo, kot potres magnitude 5. Z različnimi izboljšavami, h katerim so veliko pripomogli tudi nezaupljivi sosedje v Avstriji in Italiji, je danes varna zaustavitev zagotovljena v potresih magnitude najmanj 8. Izkušnje z japonskimi elektrarnami iste generacije, kot je naša v Krškem, to potrjujejo: potrese Mijagi leta 2005 (magnituda 7,2, blizu elektrarne Onagava), Nigataken Čutsu - Oki leta 2007 (magnituda 6,8, 16 kilometrov od elektrarne Kašivazaki Kariva) in Tohoku leta 2011 (magnituda 9,0, 100 kilometrov od elektrarne Onagava) so elektrarne ob varni zaustavitvi prestale brez poškodb.


 

Katastrofo v Fukušimi se povezuje s potresom, toda tresenje je v resnici dobro prenesla, kajne?

Elektrarna Fukušima Daiči je potres Tohoku prestala brez poškodb, žal pa jo je približno uro pozneje zalil cunami in onesposobil električne sisteme. Med potresom so v elektrarnah Onagava in Fukušima Daiči izmerili od 50 do 60 odstotkov težnostnega pospeška, pospeške tal v Zagrebu je US Geological Survey ocenil na 20 odstotkov težnostnega pospeška, pri Krškem pa na največ pet odstotkov.
 

Kakšne inženirske rešitve ima krška elektrarna za primer močnejših potresov?

Jedrske elektrarne imajo kar nekaj primerjalnih prednosti, ki jih varujejo tudi pred potresi. Prva je zelo velika gostota energije (več milijonkrat več energije na kilogram goriva kot na primer pri dizelskem gorivu ali baterijah). Zato so jedrski reaktorji razmeroma zelo kompaktni. Druga je potreba po zaščiti delavcev in okolice pred sevanjem v reaktorju. Neposredna posledica so razmeroma zelo debeli betonski zidovi, ki jih je z izdatnim armiranjem mogoče tudi protipotresno utrditi.
 

Kako bi bila videti ustavitev oziroma postopki v primeru zelo močnega potresa, ki bi poškodoval samo zgradbo?

Ključno za varnost jedrske elektrarne je, da reaktor tudi po zaustavitvi hladimo, za to pa že po nekaj urah zadoščajo zmogljivosti večje gasilske brizgalne. Dosti bolj kot morebitne poškodbe stavb so torej pomembni viri energije za poganjanje črpalk, dostop do vode in celovitost cevi, ki vodijo v in iz reaktorja.
 

Avstrijci so dogodek izrabili za ponovne zahteve po zaprtju. Ali bi nas morali ti pritiski skrbeti, lahko vplivajo na našo nuklearno prihodnost, ali gre le za folkloro – torej pričakovan odziv?

Odziv je pričakovan, pretirana skrb pa ni potrebna. Kritike so tudi priložnost za izboljšave, tehnične in komunikacijske. Je pa odločitev o uporabi jedrske energije, ki prinaša tudi obveznost nadzora nad varnostjo in zagotavljanja kadrov, suverena pravica vsake države.
 

V teh časih je skoraj neprimerno razmišljati o čem drugem kot o zdravju, toda ali bi se morali kmalu začeti resno pogovarjati o NEK2? Se bomo kaj naučili iz nemškega debakla z zaprtjem jedrskih elektrarn?

Kriza velikokrat sproži poglobljen razmislek o ključnih prioritetah oziroma tveganjih. Včasih so rešitve tudi zelo nepričakovane: ustavljanje pandemije covid-19 je tako vsaj trenutno pomembnejše kot preprečevanje nastajajoče gospodarske krize. In k sreči si pri naših razmislekih lahko pomagamo z že znanimi posledicami odločitev v naši soseščini. Pri covid-19 v Italiji, pri jedrski energiji pa v Nemčiji. Upam, da še preden zaidemo tudi v energetsko krizo.