Močan potres, ki je v torek prizadel Hrvaško, je znova odprl vprašanje pripravljenosti za primer rušilnega potresa tudi pri nas. Premier Janez Janša je včeraj napovedal, da se bo prihodnje leto izvedla velika vaja, na kateri bodo preverili usposobljenost različnih ekip za ravnanje v primeru naravne katastrofe. 

Od 16. stoletja je bilo v Sloveniji zabeleženih več kot 50 potresov z intenziteto vsaj VII po evropski potresni lestvici (EMS). V Sloveniji na območju intenzitete VIII po Evropski potresni lestvici (EMS) živi okrog 53 odstotkov prebivalcev, je razvidno iz Državnega načrta za primer potresa. Uprava za zaščito in reševanje ima, po besedah poveljnika Srečka Šestana, redne državne in regionalne vaje, na katerih vpleteni osvežijo znanje. Potres v osrednji Sloveniji bi za slovenske razmere imel hude posledice zaradi goste naseljenosti, dnevnih migracij, prisotnosti državnih in gospodarskih ustanov, križišč prometne in energetske infrastrukture. Po zagotovilih Šestana smo v Sloveniji na večjo katastrofo pripravljeni, a so vedno še možnosti za izboljšavo. 

Potres pogosto spremljajo številne verižne nesreče, katerih škoda praviloma presega neposredno škodo zaradi potresa, največkrat predvsem požari in eksplozije, nesreče z nevarnimi snovmi, plazovi, podori in poplave, poškodbe ali porušitve visokih pregrad, bolezni ljudi in živali ter jedrske ali radiološke nesreče. Ob verižni nesreči, ki je posledica potresa, poteka ukrepanje skladno z dokumenti zaščite in reševanja. 



Srečko Šestan je povedal, da je vse pripravljeno za izvedbo evropske vaje v okviru projekta #SIQUAKE2020, a so bile dejavnosti že dvakrat prestavljene zaradi pandemije koronavirusa, ki je onemogočila prisotnost tujih strokovnjakov. Predvideva, da jo bodo zato izpeljali jeseni prihodnje leto. Scenarij vaje predvideva, da je osrednjo Slovenijo z 32 občinami v zgodnjih jutranjih urah prizadel potres z intenziteto VII-VIII po evropski potresni lestvici EMS, z žariščem potresa 10 km JV od Ljubljane.

800 strokovnjakov iz sedmih držav

Za preigravanje scenarija bo, ko se bo vaja izvedla, v osrednjem in severnem delu Ljubljane, v Logatcu ter na Vrhniki pripravljenih več delovišč, ki bodo simulirala posledice rušilnega potresa in na katerih bodo delovali različni reševalci iz Slovenije ter tujine.

Na vaji bo sodelovalo preko 800 udeležencev iz sedmih držav, in sicer poveljniki, namestniki poveljnikov civilne zaščite ter štabi civilne zaščite na lokalni, regijski in državni ravni, pripadniki civilne zaščite, gasilci, enota za iskanje in reševanje iz ruševin (USAR), kinologi, taborniki, skavti, Rdeči križ Slovenije, Policija in Slovenska vojska ter tuje enote za ocenjevanje poškodovanosti, podpiranje poškodovanih stavb, zagotavljanje inženirskih rešitev in začasne namestitve, za prečiščevanje vode, nujno medicinsko pomoč ter enote USAR, sodelovala pa bo tudi Enota Evropske unije za oceno stanja in koordinacijo (EUCPT).

»V Sloveniji imamo periodične državne vaje. Vanje so vključeni vsi deležniki, ki so omenjeni v državnem načrtu, se pravi državni organi (ministrstva) ter enote, službe in organi civilne zaščite, gasilske enote, enote in službe društev ter drugih nevladnih organizacij,« je pojasnil poveljnik CZ. Vsi omenjeni sodelujejo pri sami pripravi in izvedbi vaje. Ta je lahko bodisi teoretična bodisi praktična ali celo oboje. Na URSZR se o tem odločijo vsakič posebej. Letošnja vaja je bila načrtovana kot kombinacija teorije in prakse. 



Vadbenci bodo, ko bodo #SIQUAKE2020 izvedli, ocenjevali stanje in poškodovanost objektov, identificirali potrebe in prednostne naloge, vadili postopke iskanja in reševanja iz porušenih ali poškodovanih objektov, podpiranja in stabilizacije poškodovanih stavb, nudenja nujne medicinske pomoči, logistične podpore, izvajanja sistema nudenja podpore države gostiteljice, zagotavljanja začasnih množičnih zatočišč za prizadeto prebivalstvo ter načrtovanja srednjeročnih množičnih zatočišč.

Scenarij vaje predvideva tudi preizkus postopkov in aktivnosti vodenja, poročanja, usklajevanja ter preizkus postopkov mehanizma Unije na področju civilne zaščite in mednarodnega odziva z vključevanjem različnih modulov ter drugih odzivnih zmogljivosti v nacionalni odziv.

Ranljivost stavb in aplikacija Potrog

Cilj vaje je vzpostaviti zavedanje o potresni ranljivosti stavb, infrastrukture in ostalega okolja, o potencialnih posledicah potresa in zmožnostih njihovega obvladovanja, potrebi po usklajevanju in sodelovanju med različnimi ravnmi upravljanja, preizkušanje postopkov mehanizma Unije na področju civilne zaščite in mednarodnega odziva z vključevanjem različnih modulov ter drugih odzivnih zmogljivosti v nacionalni odziv na potres v osrednji Sloveniji.

Kot je opozoril tako Srečko Šestan in v zadnjih dneh tudi številni drugi strokovnjaki za gradnjo, je najboljši ukrep potresno odporna gradnja. A tu v Sloveniji bolj kot ne šepamo. »Stara mestna jedra predstavljajo ponekod velik problem, tudi v Ljubljani. Celo stolpnice, ki so bile zgrajene v obdobjih, ko se ni spoštovalo nobenih predpisov, bi znale biti problematične,« je dodal Šestan. 



Na URSZR veliko dela vlagajo v preventivo, kar se tiče opozarjanja in učenja prebivalcev, kako ravnati v primeru potresa, pa tudi drugih naravnih nesreč. Po šolah in vrtcih delijo zgibanke in objavljajo navodila v otroških publikacijah. »Otroci v določenih primerih morda celo bolje vedo, kako ravnati, kot njihovi starši. Je pa res, da potresno odporna gradnja ni niti njihov niti naš problem,« je poudaril Srečko Šestan. Sanacija starih stavb predstavlja ogromen strošek, zato se na tem v Sloveniji naredi bolj malo.

Marjana Lutman, vodja odseka za stavbe in potresno inženirstvo na Zavodu za gradbeništvo, je za Delo opozorila, da so žrtve potresov velikokrat posledica padajočih delov porušenih zidov. Ti niso pravilno pripeti na stavbo, zato propadajo zaradi dežja, voda v takšnih primerih namreč ne odteka pravilno: »Vzdrževanje hiš je zato zelo pomembno, ne smemo zanemarjati morebitnih propadajočih delov. Proste dele, ki bi lahko padli na cesto, je treba obnavljati. Gre za relativno majhen vložek, ki pa lahko veliko prispeva k varnosti v priemru potresa.«

Pred časom so na Zavodu za gradbeništvo izdelali uporabno aplikaciji Potrog, s katerima lahko vsakdo preveri, kako potresno varna je njegova stavba. Razvite so bile z namenom pridobitve orodja za hiter odziv v primeru potresa, so sporočili z URSZR. Srečko Šestan je povedal, da so jih naredili na osnovi več različnih modelov stavb, z njihovo pomočjo so nato dejansko ocenili, kakšna je potresna odpornost občinskih stavb, vrtcev, šol, gasilskih domov. Podatki, ki jih prebivalci sporočijo s pomočjo aplikacije, so uporabni zgolj za načrtovalce gradenj, ne pridejo pa v poštev pri potresni sanaciji oziroma obnovi.