Svet in domovina po podobi Donalda Trumpa

Manj kot tri mesece po ponovnem vstopu v Belo hišo nihče več ne podcenjuje Donalda Trumpa. Iranski zunanji minister je potrdil sobotno srečanje z ZDA v Omanu, Evropska unija na mehčanje ameriškega nacionalista pošilja italijansko premierko Giorgio Meloni. Na domači fronti je republikanski predsednik zaznal velik uspeh z blagoslovom ustavnega sodišča za deportacije priseljenih kriminalcev.

Trump bo lahko še naprej izganjal iz ZDA v skladu z zakonom o tujih sovražnikih s konca 18. stoletja in demokratska upanja, da bodo boj proti njemu prevzeli aktivistični sodniki, se morda iztekajo. Spreobrnitev priseljeniške politike demokratskega predsednika Joeja Bidna je v samem osrčju Trumpovega drugega predsedniškega mandata, saj republikanci v dovoljenju najmanj desetih milijonov tujcev v ZDA v minulih štirih letih vidijo poskus uvoza volivcev za dolgoletno demokratsko prevlado.

Italijanska premierka Giorgia Meloni bo v Beli hiši zagovarjala evropske interese. Foto: Sarah Meyssonnier/Reuters

Izgovor številnih demokratsko vodenih zveznih držav, da bi bile z zahtevo po osebnih izkaznicah prizadete volilne pravice manjšin, so na zadnjih predsedniških volitvah z rekordnim glasovanjem za Trumpa zavrnili številni temnopolti Američani. V zameno pa so pričakovali vrnitev dobrih gospodarskih rezultatov iz njegovega prvega predsedniškega mandata, kar bo moral republikanski prvak po borznih pretresih minulih dni šele dokazati. Njegov tesni gospodarski svetovalec Peter Navarro je zagotovil, da ne bo recesije, in res so si v torek borze spet opomogle

Ameriške zavzenice pa bodo morale za nadaljevanje dostopa do ameriškega trga, ki ga za čas ne more nadomestiti noben drug, potegniti prave poteze. Finančni minister Scott Bessent je pohvalil Japonsko, s katero naj bi se začel pogajati med prvimi, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je poklicala – Kitajsko. Prav azijska diktatura je največja tarča Trumpovega gesla »naredimo Ameriko spet veliko«. Očita ji vse od kraje intelektualne lastnine do nemogočih domačih standardov za tuji uvoz.

Glavna tarča predsednika Trumpa je Kitajska. Foto: Mandel Ngan/Afp

Del zadnjega očita tudi EU, poleg drugih zamer kot udarci svobodi govora, kot jo razumejo sami. Trump se je osebno zavzel za obsojeno francosko nacionalistko Marine Le Pen in prihodnji teden bo poskušala posredovati italijanska premierka Giorgia Meloni, ki tudi sama soglaša s številnimi očitki Bele hiše. Italijanska voditeljica, ki je bila edina od evropskih navzoča na Trumpovem ustoličenju, si bo prizadevala za zmanjšanje kazenskih carin na izdelke EU.

Evropa mora v račun vzeti najmanj dve Trumpovi predpostavki. Prva je, da EU že vse od svoje ustanovitve velikopotezno zlorablja ZDA, druga je obkrožanje edine resne ameriške gospodarske, vojaške in civilizacijske tekmice Kitajske. Za njeno osamitev se približuje Rusiji in hoče tudi Bližnji vzhod preoblikovati po svojem razumevanju. Iranski zunanji minister Abas Aragči je potrdil sobotne pogovore z ZDA v Omanu, na katerih je pričakovati jasno ameriško zahtevo po iranski odpovedi vsem jedrskim programom ter vmešavanju v drugih delih Bližnjega vzhoda.

V primeru neuspešnih pogovorov so v Washingtonu že pripravljeni načrti za blokado izvoza iranske nafte, Trump pa je na območje poslal močne vojaške okrepitve. »Če pogovori ne bodo uspešni, bo Iran v veliki nevarnosti,« je zagrozil z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem ob strani. Za okrepitev svoje doktrine »mir skozi moč« je napovedal rekorden tisoč milijard dolarjev vreden vojaški proračun.

Iranski voditelj Ali Hamenej se bo moral po ameriškem diktatu jedrsko razorožiti in prenehati z vmešavanjem v drugih delih Bližnjega vzhoda. Foto: Office Of The Iranian Supreme Le Via Reuters

Pod svojimi pogoji pogovore ponuja tudi Kitajski in celo domneva, da se tudi Peking zelo želi pogajati, le da po njegovem mnenju ne ve, kako bi začeli. »Čakamo na njihov klic, se bo zgodilo!« Na kitajske maščevalne carine pa je odgovoril z dodatnimi petdesetodstotnimi, kar skupaj daje več kot sto odstotkov. Sporočilo o »čudovitem in učinkovitem« dogovarjanju o vsem »na eni sami postaji« je končal z »Bog blagoslovi Ameriko«, kar je jasen opomin, da ima v prvem planu vrnitev industrijskih služb za ameriški trg. Morda pa tudi za ves svet. Tudi zato se zavzema za varnost plovnih poti od Arktike do Rdečega morja, kjer hoče z vsemi krizami, ki so mu na poti, obračunati po svojih zamislih.

Finančni minister Bessent računa na diplomacijo in napoveduje zelo dejavne pogajalske mesece: »Predsednik Trump je dosegel maksimalne pogajalske vzvode in se je pripravljen pogovarjati.« Prednost bodo imele zaveznice, naslednja domača predsednikova prioriteta pa je ameriškemu gospodarstvu in davkoplačevalcem bolj naklonjen proračun. Ameriški nacionalist hoče preglasiti med republikanci do zdaj kultno preurejanje Amerike in sveta iz časa predsednika Ronalda Reagana. Tudi pri trumpizmu ter trumponomiki gre na vse ali nič.