
Neomejen dostop | že od 14,99€
Več kot pol milijona migrantov, ki jim je nekdanji demokratski predsednik Joe Biden iz človekoljubnih razlogov dovolil v ZDA, bo kmalu ostalo brez zakonskega zaledja za bivanje v obljubljeni deželi. Državljani Kube, Haitija, Nikaragve in Venezuele, ki so jim leta 2022 dovolili dvoletno bivanje v ZDA, se bodo kmalu morali vrniti, za zatočišče se vse bolj boji tudi 240.000 Ukrajincev, ki so se pred rusko agresijo zatekli čez Atlantski ocean.
Republikanski predsednik Donald Trump v oprostitvi CHNV od izgona, rezervirani za begunce s Kube, Haitija, Nikaragve in Venezuele, vidi zlorabo humanitarnega načela za zatočišče beguncem pred vojnami in politično nestabilnostjo. Ker so takoj deležni zdravstvenega zavarovanja, socialne pomoči in pravice do dela, so poseben trn v peti republikanskih volivcev, med njimi tudi rekordnemu številu temnopoltih in južnoameriških. Vsaj tistih, ki so morali za prihod v ZDA skozi stroge mline zakonitega priseljevanja.
Zadnji ukrep proti množičnemu priseljevanju pa je le vrh ledene gore. Trump hoče izgnati več kot deset milijonov ilegalnih prišlekov iz časa demokratskega predsednika Joeja Bidna, ki so jim v ZDA dovolili s terminom za imigracijskega sodnika. Republikanci verjamejo, da so si demokrati želeli uvoziti hvaležne volivce, in bodo sami naredili vse, da se jih znebijo.
Tožbe pa so že na poti in zvezni sodnik iz Washingtona James Boasberg je blokiral celo deportacije venezuelskih kriminalcev, ki so ilegalno v ZDA. Več kot dvesto so jih izgnali v Salvador, ki je znan po strogih zaporih, sodnik Boasberg pa zahteva podatke o poletih v prepričanju, da so ga izigrali. Napoveduje protiukrepe, predvsem pa nasprotuje uporabi zakona o tujih sovražnikih s konca 18. stoletja.
Trump nasprotno meni, da Boasberg in drugi zvezni sodniki, ki nasprotujejo njegovim ukrepom, uzurpirajo izvršno oblast, in ustavno sodišče poziva k ukrepanju. Pravosodni ministrici Pam Bondi je naročil tudi preiskave odvetnikov in odvetniških pisarn, ki sprožajo tožbe proti obračunavanju z nezakonitim priseljevanjem. Grozijo jim odvzemi varnostnih potrdil, nujnih za poslovno sodelovanje z vlado.
Tom Homan, ki je pristojen za izgon nezakonitih migrantov, je povedal, da so aretirali že štirideset tisoč nezakonitih priseljencev in večina od njih naj bi bila grožnja javni ali nacionalni varnosti. Trump je na mejno območje z Mehiko dovolil vojski, za zdaj le v podporo obmejni policiji, Pentagon pa na južni del ameriške zahodne obale pošilja vojaške ladje. Obalna straža je minuli teden sporočila, da so po Trumpovem prevzemu Bele hiše zajeli več kot 35 ton mamil. Republikanski predsednik v novi opijski vojni, ki jo pripisuje Kitajski, ne izbira sredstev in je mehiško in kanadsko sodelovanje pridobil z grožnjo uničujočih kazenskih carin.
Zdaj se je s Trumpom za sprejem svojih državljanov sporazumela tudi Venezuela, ki morda noče, da bi jih še naprej pošiljali v Salvador. Republikanci verjamejo, da je mafijska združba Tren de Aragua, ki je ustrahovala po ameriških mestih, podaljšana roka venezuelskega predsednika Madura. V ZDA so zaradi kriminala, boja za delavske službe in stanovanja vse bolj jezni celo prebivalci demokratskih mest, ki so se razglasila za zatočišča ilegalnih migrantov.
Demokrati upajo, da bodo Američani začeli bolj nasprotovati, ko se bo Trump s kriminalcev preusmeril na druge migrante, še posebej na otroke. Republikanci prejšnjo demokratsko administracijo obtožujejo, da je v državo dovolila tudi tristo tisoč mladoletnim brez spremstva, od katerih mnogi končajo v prostituciji ali suženjskem delu. Grožnje, da bodo morali pred sodišča brez spremstva odvetnikov, pa bo morda vendarle odvrnile mnoge. Zdaj jim odvetnike zagotavljajo neprofitne organizacije, saj po ameriški zakonodaji nimajo pravice do javnega pravobranilca.
Trumpovi nasprotniki se bojijo tudi za okrog 240.000 beguncev iz Ukrajine, ki so se v ZDA zatekli po ruski invaziji. Predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je takšne govorice razglasila za lažne novice in poudarila, da o tem še niso odločali.
Komentarji