Trump napovedal direktna pogajanja z Iranom

Ameriški predsednik Donald Trump je tudi Izraelu naložil visoke kazenske carine, judovska država pa ima vendarle posebno mesto v geostrateških načrtih republikanskega voditelja. Obisk izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja v Washingtonu je presenetil s Trumpovo naznanitvijo sobotnih direktnih pogajanj z Iranom. Republikanski prvak je ponovil svoje stališče, da islamska republika ne sme imeti jedrskega orožja.

Netanjahu, ki je bil v začetku februarja prvi tuji voditelj v znova republikanski Beli hiši, je v ponedeljek ponovno prihitel v Washington. Izraelska vlada je že pred dnevi naznanila konec carinjenja vseh ameriških izdelkov in konservativni premier je govoril o povečanju konkurenčnosti gospodarstva ter okrepitvi posebnih odnosov z ZDA. Te judovska država, ki ji Iran z zavezniki, kot so palestinski Hamas, libanonski Hezbolah in jemenski hutijevci, grozi z uničenjem, potrebuje še bolj kot dobre gospodarske odnose z največjo trgovinsko partnerico.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. Foto: Office Of The Iranian Supreme Le Via Reuters

Po odhodu demokratskega predsednika Joeja Bidna ima Izrael proste roke za obračunavanje s Hamasom in ena od točk pogovorov v Beli hiši je bilo prav odločanje, kako naprej s krizo talcev in nevarnim položajem v Gazi. Veliko presenečenje pa je bilo Trumpova naznanitev začetka direktnih pogajanj z Iranom že v soboto. Republikanska administracija je že prej zahtevala takojšnji konec vseh iranskih jedrskih programov ter mentorstva protiizraelskih skupin po vsem Bližnjem vzhodu.

Polne roke dela z letalonosilkami in carinami

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je konec tedna govoril o prepričljivih dokazih o iranski pomoči pri Hamasovem napadu na Izrael 7. oktobra 2023 ter širšem načrtu za uničenje judovske države. To naj bi dokazovalo dopisovanje med pozneje ubitima voditeljema Hamasa Jahjo Sinvarjem in Mohamedom Deifom, prestreženo med izraelskim napadom na Gazo. Trump je minuli teden še eni letalonosilki ukazal na območje Bližnjega vzhoda. Letalonosilka Carl Vinson, ki običajno patruljira v Južnokitajskem morju, se v Perzijskem zalivu južno od Irana pridružuje letalonosilki Harry S. Truman. Na vojaško oporišče Diego Garcia na strateškem britanskem otočju Chagos je razpostavil bombnike B-2 Spirit, ki lahko razstrelijo bunkerje – ali morda podzemna skrivališča jedrskih programov? 

Ameriška letalonosilka Harry S. Truman  NAVY/AFP)/RESTRICTED TO EDITORIAL USE - MANDATORY CREDIT "AFP PHOTO/US NAVY/Mass Communication Specialist Seaman Michael Gomez " - NO MARKETING NO ADVERTISING CAMPAIGNS - DISTRIBUTED AS A SERVICE TO CLIENTS Foto Michael Gomez Afp

So se iranski ajatole ustrašili ameriške vojaške moči, ki je nedavno zdesetkala njihove jemenske zaveznike? Trump je v odgovoru na novinarska vprašanja ponovil, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja in če pogovori ne bodo uspešni, bo to po njegovem mnenju zelo slab dan za Iran.

Trump ima polne roke dela s kazenskimi carinami, ki jih je tako kot Izraelu naložil večini držav. Svetovne borze so v globokih nihanjih in po ameriškem senatu je zdaj tudi predstavniški dom napovedal razpravo o omejitvi predsednikovih carinskih pristojnosti. Po poročanju Bele hiše se je 50 držav že javilo, da so pripravljene na pogajanja o nižanju carin, med njimi tudi Evropska unija.  Uspeh šokantne poteze, ki grozi s spre­obrnitvijo načel dobrega razvoja v minuli polovici stoletja, pa za mnoge ni zagotovljen, bančna velikanka JPMorgan celo meni, da gospodarske recesije ne more preprečiti niti takojšnja ustavitev kazenskih carin. »Zdržite, ne moremo izgubiti,« je Američane kljub temu pozival Trump – in se še naprej ubadal z največjimi svetovnimi krizami, tudi s tisto na Bližnjem vzhodu.

Kitajski zmaj

Del ameriške konservativne javnosti vidi še veliko obsežnejše načrte v ozadju Trumpove carinske in bližnjevzhodne politike. Po teh prepričanjih je Iran gonilo vseh bližnjevzhodnih kriz, v ozadju teh in vseh drugih težav po svetu pa vidijo kitajskega zmaja. Vojaško prestrukturiranje Bližnjega vzhoda naj bi šlo z roko v roki s kazenskimi carinami, oboje naj bi bilo namenjeno predvsem obrzdanju avtokratskih sil s Kitajsko na čelu. Prav Bližnji vzhod naj bi bil Trumpova alternativna trgovska pot tistim, ki jih azijska velikanka gradi s pobudo pasu in poti.

Predsednik Trump v Ovalni pisarni. Foto: Saul Loeb/Afp

Obračun z islamskim fundamentalizmom v Gazi in drugod naj bi bil glavna postavka takšnih načrtov. Na dnevnem redu ameriško-izraelskih pogovorov na najvišji ravni je bila tudi Turčija predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ki vse bolj odkrito grozi Izraelu in deluje v Siriji. Nedaven izraelski letalski napad na sirska letalska oporišča naj bi bil namenjen preprečitvi turškega prevzema. Izraelski obrambni minister Kac je Sirijo posvaril pred delovanjem protiizraelskih sil na njihovih tleh.

Zaskrbljeni so v Natu, katerega članica je Turčija, Netanjahu je tudi pri tem iskal zaledje ameriškega predsednika Trumpa. Izraelski premier je priletel v Washington iz Madžarske, ki je raje sama zapustila mednarodno kazensko sodišče ICC, kot da bi Netanjahuja predala »političnemu sodišču«, kot se je izrazil ­premier Viktor Orbán. Izraelski prvak naj bi tudi v pogovorih z ameriškim krepil desno videnje sveta in ­domovine, ki se pomembno razlikuje od doslej znanega pax ­americana.

Trump je med odgovarjanjem na novinarska vprašanja komentiral tudi nekatera druga dogajanja. Povedal je, da ni zadovoljen z ruskimi bombardiranji Ukrajine, palestinsko Gazo pa je spet ocenil za potencialno odlično zemljišče, na katerem zdaj nihče noče živeti. Povedal je, da je pripravljen tudi na pogajanja s Kitajsko, če druga stran ne bo zato, pa tudi nič hudega. O carinah je ponovil svoje mnenje, da so bile ZDA z njimi zelo bogate vse do leta 1913, ko se je nekdo domislil, da bo raje obdavčeval Američane.