Slovo od dobrega človeka in manj dobrega predsednika

Ameriška prestolnica Washington se je poslovila od 39. predsednika ZDA Jimmyja Carterja, ki je pri stotih letih umrl konec decembra lani. V washingtonski nacionalni katedrali so se zbrali družinski člani, prijatelji, pripadniki njegove administracije in vsi še živeči predsedniki ZDA. Po pogrebnih slovesnostih v prestolnici so krsto odpeljali v Carterjevo domačo baptistično cerkev v georgijskem Plainsu, kjer je desetletja učil Sveto pismo in kamor se je vrnil po službovanju v Beli hiši. Pokopali ga bodo na njegovem skromnem posestvu poleg ljubljene soproge Rosalynn, ki je umrla novembra 2023.

Za nekdanjim georgijskim pridelovalcem arašidov, vojakom, jedrskim inženirjem in guvernerjem ostaja bogata politična in dobrodelna dediščina, a tudi kritike. V času svojega vladanja je bil razvpit po gospodarskem zastoju, visoki inflaciji in krizah v svetu, zato se je moral iz Bele hiše posloviti že po prvem mandatu. Danes je manj znano, da je z deregulacijo gospodarstva ter še posebej letalske industrije, železnic, energije in telekomunikacij postavil temelj kasnejših gospodarskih uspehov ZDA. S tem je pomagal tudi k radikalnemu znižanju stroškov letalskih potovanj, ki so dodobra spremenili ameriški način življenja.

Pojoni predsednik Jimmy Carter. FOTO: John Amis/Reuters Pictures

Čeprav se je med prvimi zavzemal za varovanje okolja in je odprl številne nacionalne parke, je podpiral tudi deregulacijo industrije fosilnih goriv. V času njegovega predsedovanja pa so ZDA že izgubljale dotedanji industrijski primat v svetu, vojna proti revščini enega od njegovih demokratskih predhodnikov Lyndona Johnsona je močno povečala državno potrošnjo. V svetu so svojo premoč dokazovale proizvajalke nafte, iranski ajatole so zavzeli ameriške talce in na volitvah 1980 ga je prepričljivo premagal republikanski tekmec Ronald Reagan.

Če je Carter za mnoge utelešal stagflacijo in zunanjepolitično nemoč, pa je najdlje živeči predsednik ZDA ter predsednik z najdaljšim življenjem po izselitvi iz Bele hiše sinonim za uspešnega politika po uradni upokojitvi. Gradil je hiše za reveže, iskal rešitve za svetovne konflikte in se zavzemal za demokracijo ter človekove pravice. Za to je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za mir, lahko pa bi jo že prej, saj je leta 1978 dosegel mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom.

Nekatere njegove politične odločitve so še danes deležne kritike in prihodnji predsednik Donald Trump se te dni pritožuje zaradi Carterjeve predaje Panamskega kanala, ki so ga z visokimi žrtvami in stroški zgradile ZDA. Tudi jezični republikanec pa je govoril o hvaležnosti do 39. predsednika, ki se je po njegovem soočal s hudimi izzivi, a delal vse za boljše življenje Američanov. »Čeprav z njim nisem soglašal filozofsko in politično, sem spoznal, da je resnično ljubil in spoštoval našo državo.«

Maša in pogrebne slovesnosti v washingtonski nacionalni katedrali. FOTO: Roberto Schmidt/Afp

Sedanji demokratski predsednik Joe Biden se je v svojem prvem posvetilu demokratskemu predhodniku obregnil ob Trumpa: »Si lahko predstavljate Jimmyja Carterja govoriti o videzu ali načinu govorjenja drugih?« je po prepričanju opazovalcev namignil na Trumpove številne žaljivke. Tudi njega samega pa že primerjajo s Carterjevimi gospodarskimi in zunanjepolitičnimi neuspehi, še že ne z zelo različnim načinom življenja. Če si je Biden kljub vseživljenjski karieri državnega uradnika pridobil bogate vile, je Carter do smrti živel na ranču z dvema spalnicama.

Občudovalci upajo, da bo Carterjev center, prek katerega je naredil toliko dobrih del, živel naprej, in od nekdanjega predsednika so se v washingtonski katedrali poslovili vsi še živeči ameriški predsedniki. Med mašo so kamere zabeležile, kako sta poleg Georgea W. Busha in Billa Clintona presenetljivo prijateljsko klepetala Donald Trump in Barack Obama, neuspešna demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris, ki je skupaj z Joejem in Jill Biden sedela pred njima, pa je ob pogledu nanju globoko zavzdihnila. Žena prejšnjega Trumpovega podpredsednika Mika Pencea Karen je zavrnila rokovanje tako s prihodnjim predsednikom kot njegovo soprogo Melanio.

Nekdanja predsednika Barack Obama in Donald Trump, obkrožena z drugimi, sta prijateljsko poklepetala. FOTO: Mandel Ngan/Afp

Za Jimmyjem in Rosalynn Carter žalujejo trije preživeli od štirih otrok, enajst vnukov in štirinajst pravnukov. Kljub temu, da je svojo ženo ljubil in spoštoval 77 let, pa je resnicoljubni Carter sam priznal, da ni bil svetnik. »Ženske sem pogosto gledal s poželenjem, v glavi sem pogosto grešil,« je leta 1967 priznal Playboyu. A je to ostalo v glavi, razen morda leta 1977, ko je med obiskom Velike Britanije na usta poljubil kraljico mater. Kar za Britance še danes velja za največji prekršek kraljevskega protokola, je bila za Američane prikupna šala, vredna njihovega spoštovanega, pa tudi kritiziranega predsednika.

Carter je bil za mnoge predvsem človek. FOTO: Sergio Perez/Reuters Pictures

»Jimmy Carter je bil svoje vrste čudež,« se je v washingtonski katedrali nekdanji veleposlanik pri OZN Andrew Young, ki ga je s Carterjem družila kariera in prijateljstvo, pošalil le pol. Po njegovem je lahko samo v Ameriki predsednik nekdo iz georgijskega Plainsa. »Za veličino morate imeti trdoživo pamet in mehko srce,« je navedel beseda borca za človekove pravice Martina Luthra Kinga ml. In svoje: »Jimmy Carter je bil božji blagoslov.«