Med upanjem in strahom

Lansko leto si bomo zapomnili po političnih dogodkih. ZDA so s ponovnim predsednikom Donaldom Trumpom dobile tisto, kar je Wall Street Journal imenoval razsvetljeni nacionalizem, a mnoge v Evropi spominja na bolj temačne čase. Znanstveniki pa so iskali odgovore na uganke, ki so za običajne smrtnike daleč od vsakodnevnih skrbi, a obetajo številne v preteklosti nepredstavljive rešitve. Nekaterih se lahko veselimo z vsem srcem, druge pričakujemo s previdnostjo.

Stalni predstavnik Madžarske pri zvezi Nato je kolegom konec leta delil publikacijo z zemljevidom velike Madžarske, tudi z deli Slovenije in Hrvaške na njem. Stara celina, ki je stoletja bojevala neštete vojne za takšne in drugačne meje, si ne more privoščiti pretiranega nacionalizma, pa tudi ne pomanjkljivih analiz bolj ali manj razsvetljenega nacionalizma. V ZDA za njim stoji občutek gospodarskega zaostajanja, ki je ameriške delavce odvrnil od demokrata Joeja Bidna in skrajnosti njegovega predsedovanja, kot je nenadzorovano priseljevanje.

Zmaga republikanca Donalda Trumpa nad demokratko Kamalo Harris in predsednikom Joejem Bidnom napoveduje številne pretrese. Foto:Kevin Lamarque/Reuters

Navidezno obračunavanje s starimi krivicami je ustvarjalo neštete nove ter bilo pogosto sprto s temeljnimi pravili zdrave pameti. Trump napoveduje paradokse. V prvem mandatu je bil pri gospodarstvu in zaposlovanju boljši od pričakovanj ter milo rečeno slabši pri razlagi svojih ciljev širšemu prebivalstvu. Pred njegovim drugim mandatom je videti ravno obrnjeno: dobra polovica Američanov je z vsem srcem sprejela njegove programe, njihovo uresničevanje pa bo morda zapleteno.

Nostradamusi med nami

Ko stvari ni mogoče zanesljivo napovedovati, pridejo na vrsto nostradamusi, še posebej ob nastopu novega leta. Tisti z veliko začetnico za letos spet ne napoveduje veliko dobrega, če smo pravilno razbrali stavke iz šestnajstega stoletja. Med njegovimi napovedmi je res konec dolgoletne vojne, kar nekateri razumejo kot končanje ruske agresije v Ukrajini zaradi izčrpanosti obeh strani, Evropi in še posebej Veliki Britaniji pa napoveduje »krute vojne«, nekaterim drugim delom sveta naravne nesreče.

V obrambi pred skrajnostmi bi se morala Evropa ubadati s svojimi slabostmi, predvsem gospodarskimi, hkrati pa mora upati, da se temačne napovedi ne bodo uresničile. Michelu de Nostredamu so za lani pripisovali tudi napoved novega papeža in abdikacijo kralja Karla III., kar se ni zgodilo, ter številne apokaliptične dogodke, ki smo jih nekako preživeli. Upajmo, da nas tudi letos ne bo zadel asteroid, kot namiguje, ali vrsta naravnih nesreč in vojn. Nekateri drugi »nostradamusi« napovedujejo povečanje ruskega ruskega vpliva in potrese na ameriški zahodni obali, trk Zemlje z asteroidi in celo srečanja z zunajzemeljskimi bitji.

Bolj realistični so morda strahovi, da bo letos človeštvo izgubilo nadzor nad tehnologijami, kar ne skrbi le poklicnih napovedovalcev prihodnosti. Verjetnost, da bodo nove tehnologije v prihodnjih desetletjih obračunale s človeštvom, je na dvajset odstotkov povečal že »boter umetne inteligence« in profesor z univerze Toronto Geoffrey Hinton. Če bodo »politični sistemi« izpolnili svoje naloge, pa to prinaša tudi marsikaj dobrega, meni profesor Hinton: večjo učinkovitost v tako rekoč vsaki industrijski veji ter čudovite učinke v zdravstvu.

Izstreljevalna raketa Elona Muska se je sposobna vrniti v bazo. Foto: Sergio Flores/Afp

Črta, po kateri ta čas stopa človeštvo, je tanka. Umetna inteligenca obljublja rešitev številnih težav, ki nas tarejo že tisočletja, lahko pa tudi olajša prevzem nadzora nad nami. Lani smo lahko že opazovali direktno povezovanje človeških možganov s čipi, marsikdo pa se sprašuje, ali se vratolomno bližamo časom, ko bomo nenehno opazovani. Svet se vse bolj deli na prijatelje in sovražnike in v vojnah, ki niso več nepredstavljive, se lahko bojimo paraliziranja satelitskih sistemov, gospodarstva in politike.

Bodo sposobnosti ustvarjanja tako imenovanih globokih ponaredkov, fotografij in videov, ki se zdijo pristni, a niso, sejale še večji dvom o volitvah in drugih demokratičnih procesih? Vprašanj je več kot odgovorov. Mogoče pa bomo letos s teleskopom Jamesa Webba končno odkrili zunajzemeljske skrivnosti in bodo le prišli leteči avtomobili, katerih trg naj bi bil po oceni Morgana Stanleyja do leta 2040 vreden tisoč milijard dolarjev. Bomo napredovali pri jedrski fuziji, obljubi neskončne energije? Ta bi bila nadvse dobrodošla zaradi vse večjih težav z zagotavljanjem zadostne količine energije za umetno inteligenco in kriptovalute.

Razumeti misli, odločitve in spomine

Nekateri v tem vidijo tudi klice dobrega, poleg vsega drugega razcvet tehnologij, ki manj škodujejo okolju in ki jim po dosedanjih izkušnjah ni mogoče pomagati le z državnimi subvencijami. Trg še vedno najbolje loči zrno od plev. Samo Nvidia, največje ameriško podjetje, ki proizvaja čipe za razvoj umetne inteligence, bo po napovedih potrebovala na leto več energije od številnih suverenih držav, še več drugi podatkovni centri, kriptovalute in električni avtomobili. Ponekod se prebivalci že upirajo novim daljnovodom nad parki in soseskami ter vplivom na okolje.

V času, ko Elon Musk obljublja robotski taksi in se je njegova raketa sposobna vrniti v izstrelišče, pa poti nazaj ni, tudi zato, ker bodo sicer pobudo prevzele sovražnice demokracij. Pot je samo naprej, a s pametjo. Se bo tudi prihodnje leto kosalo z letom 2007, ko je svet dobil prvi iphone, ali celo z rojstnim letom parnega stroja 1712? V znanstvenih revijah je že veliko obetavnih poročil. Prelomi pri raziskavah proteinov in drugih »gradbenih snovi življenja« obetajo nova revolucionarna zdravila.

Naslednja postaja Mars? Foto:Cobalt88 Getty Images/istockphoto

Oktobra so znanstveniki z vsega sveta po desetih letih predstavili popoln zemljevid skoraj 140.000 nevronov možganov sadne muhe. Bodo v prihodnosti lahko razumeli tudi človeške misli, odločitve in spomine? V minulem letu je bilo veliko tudi praktičnih izumov. Naprava beamo francoskega proizvajalca omogoča preglede telesnih organov in infekcij doma, kar lahko v povezavi s telemedicino olajša boj proti boleznim, robotske hlače MO/GO omogočajo lažji korak in bodo morda kmalu pomagale invalidom. Že omenjenemu robotskemu taksiju ne bo treba čepeti v garaži, opravil bo lahko veliko več prevozov od sedanjih osebnih avtomobilov. Težava bodo morda spet – ljudje. V kalifornijskem San Franciscu, ki je že leta poligon za Googlov waymo in nekatere druge samovozeče avtomobile, se potniki pritožujejo nad vandalskimi zasledovanji običajnih avtomobilov. Ker je to Kalifornija, policija pogosto ne ukrepa.

Se bomo zatekali v vesolje? Lani so pri Nasi naznanili odkritje 137 svetlobnih let oddaljenega planeta TOI-715, ki naj bi bil prave velikosti in razdalje do svoje zvezde za morebitno življenje.