
Neomejen dostop | že od 14,99€
Ko se sprehodiš med kmeti, ki so se sredi ognja, črnega dima in pokanja petard zbrali na velikih demonstracijah na Place du Luxembourg pred evropskim parlamentom, v pogovoru zlahka prepoznaš njihov bes. »Katastrofalno. Nobene prihodnosti nimamo,« mi je zatrdil eden od njih.
Kmečko volilno telo je sicer majhno, a je glasno in vplivno. V igri je tudi veliko denarja. Okoli tretjina proračuna EU (lani je znašal 168,6 milijarde evrov) se steka v kmetijstvo – za neposredna plačila kmetom, ukrepe na trgih, razvoj podeželja. Ko je padel o akt o zmanjšanju rabe pesticidov, ni več veljal argument, da bosta z zmanjševanjem biotske pestrosti in nadaljevanjem uničevanja zemljišč ogrožena prehranska varnost in preživetje kmetov.
Vsekakor so arhitekti zelenega prehoda v Bruslju zanemarili glasove z ulice, ki se nikoli niso navduševali nad njihovimi zamislimi. Električnih avtomobilov po dostopnih cenah skoraj ni, vsiljevanje toplotnih črpalk se je že v Nemčiji neslavno končalo. In populisti vedno najdejo kakšna »drva« ali podobno temo za podžiganje nezadovoljstva.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji