22.40 Moskva svari pred prepovedjo uvoza ruske nafte

Namestnik ruskega premierja Aleksander Novak je zahodne države danes posvaril pred 'katastrofalnimi' posledicami morebitne prepovedi uvoza ruske nafte zaradi vojne v Ukrajini, o kateri med drugim razmišljajo v ZDA. Iz ruskega zunanjega ministrstva pa prihaja ponovno svarilo Zahodu, naj preneha z dobavo orožja Ukrajini, sicer bodo posledice.

22.00 ZDA: Rusija za boje v Ukrajini novačila tudi v Siriji

Neimenovani obrambni uradnik ZDA je danes novinarjem potrdil, da Rusija ljudi za boje v Ukrajini novači tudi v Siriji. Ruski predsednik Vladimir Putin je po trditvah Ukrajincev nad njihovega predsednika Volodimirja Zelenskega sicer že poslal Čečene, a naj bi uspeli atentat preprečiti.

Ameriški obrambni uradnik je v bistvu danes le potrdil poročanje več ameriških medijev, da Putin izdaja račun sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu za dolgoletno podporo Rusije, brez katere se ne bi mogel obdržati na oblasti. Obenem pa je to, če res drži, nov dokaz, da ima Rusija s svojo invazijo v Ukrajini precej večje težave, kot jih je pričakovala, preden je Putin ukazal napad.

Putin je v Ukrajino poslal vseh 160.000 vojakov, ki jih je pred tem nagrmadil na meji Ukrajine z Rusijo in Belorusijo, vendar pa mu ni uspelo prevzeti popolnega zračnega nadzora nad sosednjo državo, Ukrajinci pa se borijo za vsak centimeter svojega ozemlja.

Vrstijo se poročila, da naj ruski vojaki sploh ne bi vedeli, kam jih pošiljajo, in da zdaj ne kažejo prevelikega navdušenja za vojno, medtem ko Čečeni in Sirci nimajo nobenih zadržkov. Ameriški uradnik sicer ni mogel potrditi, ali so slednji že v Ukrajini ali pa jih Putin šele novači.

21.00 Nujno zaščititi otroke brez spremstva in tiste, ki so jih ločili od družin

V zadnjem tednu je moralo Ukrajino zapustiti več kot milijon beguncev v iskanju varnosti in zaščite. Med njimi tudi na stotine tisoč otrok. Številni od njih so brez spremstva ali pa so bili ločeni od staršev ali svojcev.

Otroci brez starševske oskrbe ali drugih svojcev so v večji nevarnosti, da se znajdejo v nasilnih ali izkoriščevalskih situacijah ali da doživijo zlorabo. Ko takšne otroke pošiljajo čez mejo, pa je tveganje še večje. V kriznih situacijah se poveča tudi tveganje trgovine z ljudmi, opozarjata izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell in visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi.

UNICEF in UNHCR pozivata vse mejne države in države, na katere vpliva ta konflikt, naj otrokom brez spremstva ter otrokom, ki so bili med begom iz Ukrajine ločeni od staršev ali svojcev, dovolijo vstop na svoje ozemlje in nato takoj poskrbijo za njihovo identifikacijo in registracijo.

Države bi morale takoj ob mejnih prehodih zagotoviti varna območja za otroke in družine ter jih povezati z nacionalnimi sistemi za zaščito otrok. Zaradi trenutnih izrednih razmer je treba nujno tudi povečati zmogljivost storitev za nujno zdravstveno oskrbo, ki naj jih zagotavljajo potrjeni zdravstveni delavci, ter drugih storitev, ki so nujno potrebne za zaščito otrok, vključno s storitvami zaščite pred nasiljem na podlagi spola, in delovanja mehanizmov za spremljanje ter ponovno združevanje družin.

Otrokom, ki so meje prečkali brez družinskih članov, nujno zaščito nudijo začasni rejniški sistemi ali drugi sistemi alternativne oskrbe znotraj državnega sistema zaščite otrok. Med izrednimi razmerami ali takoj po njih ne bi smelo prihajati do posvojitev. V takšnih razmerah bi si morali po najboljših močeh prizadevati, da otroke, če je to le mogoče in najprimerneje zanje, ponovno združijo z njihovimi družinskimi člani.

19.45 Ruski vojni ujetniki na - tiskovki

Amnesty International opozarja, da so ukrajinske oblasti na tiskovne konference privedle ruske vojne ujetnike z namenom, da bi govorili o njihovi vlogi v agresiji na Ukrajino.

19.40 V Belorusiji brez večjega napredka

Ukrajinska delegacija na pogajanjih z rusko stranjo v Belorusiji ocenjuje, da z izjemo vzpostavitve humanitarnih koridorjev večjega napredka ni. Ali kot poroča tiskovna agencija Reuters, pogajanja so se končala z »majhnimi pozitivnimi premiki« glede potencialnih humanitarnih koridorjev. Ukrajinski predstavnik Mihajlo Podoljak zagotavlja, da bodo s pogovori o premirju nadaljevali, ruski predstavnik na pogajanjih Vladimir Medinski pa, da je prezgodaj govoriti o pozitivnih rezultatih.

Po humanitarnih koridorjih se želijo ukrajinski civilisti umakniti pred vojno. Tačas Rusi še vedno obstreljujejo mesta predvsem na jugu in vzhodu države. Pogovori naj bi se sukali tudi o notranjepolitični rešitvi krize in vojaškem vidiku.

Kdaj in kje bo četrti krog pogajanj, ni jasno. Po izjavah Leonida Slutskega, ruskega pogajalca, bi se lahko obe strani, poroča Reuters, o novem datumu dogovorili že jutri. Kraj: morda znova v Belorusiji.

Rusija po navedbah dpa kot pogoj za popolno prekinitev spopadov zahteva, da se Ukrajina v svoji ustavi razglasi za nevtralno državo, poleg tega pa bi moral Kijev črnomorski polotok Krim priznati kot ruski, separatistični regiji Doneck in Lugansk pa kot neodvisni.

19.35 Humanitarni koridorji so nujni za varen prehod civilistov

Po neuspelih poskusih evakuacije prebivalstva iz ukrajinskih mest, kjer je zaradi ruskih napadov ujetih na tisoče ljudi, je bilo danes iz Sveta Evrope in EU slišati pozive, naj Moskva zagotovi varne humanitarne koridorjev za civiliste, pa tudi h končanju ruske invazije

Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinovič Burić je dejala, da so ti koridorji nujni za zagotovitev varnega prehoda za tisoče ljudi, ki bežijo pred smrtjo in uničenjem. Večina teh, ki bežijo, so ženske in otroci, je opozorila.

O Ukrajini in evakuaciji civilistov se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom po telefonu danes pogovarjal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Kot je zapisal na Twitterju, je Putina pozval, naj konča invazijo na Ukrajino in omogoči varen prehod civilistom.

18.30 EU pričakuje pet milijonov beguncev

Visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell ocenjuje, da bi v EU utegnilo priti pet milijonov beguncev iz Ukrajine - doslej jih je prišlo 1,6 milijona. Nikoli po 2. svetovni vojni ni bilo tolikšnega gibanja beguncev v tako kratkem času, je opozoril. Znotraj Ukrajine je vojna po Borrellovih ocenah prizadela 18 milijonov ljudi.

17.00 Podoljak opozoril na ruske napade ne civiliste

V začetku pogajanj v Belorusiji je ukrajinski predstavnik Mihajlo Podoljak pozval Rusijo, naj preneha z napadi na civiliste, poroča britanski BBC. Na Twitterju je zapisal: »Zdaj se bomo začeli pogovarjati s predstavniki države, ki resno verjame, da je obsežno nasilje nad civilisti upravičen argument. Dokažimo, da temu ni tako.«

Ruske tiskovne agencije poročajo, da je ukrajinska delegacija na tretji krog pogajanj s predstavniki Rusije prispela v dveh helikopterjih. Pogajanja naj bi potekala v narodnem parku Beloveška pušča, ki se razteza med Poljsko in Belorusijo.

16.45 Nehammer: Avstrija bo ostala nevtralna

Avstrijski kancler Karl Nehammer je dejal, da namerava Avstrija, ki sicer ni članica zveze Nato, ob vojni v Ukrajini ohraniti nevtralno pozicijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Avstrija je bila nevtralna, Avstrija je nevtralna in Avstrija bo ostala nevtralna, je Nehammer danes izjavil med obiskom v Katarju. Dodal je, da se mu zdi vprašanje avstrijske nevtralnosti pomembno, in da je s tem zaključeno.

Avstrijski politiki in mediji so namreč v zadnjem času ob izbruhu vojne v Ukrajini veliko razpravljali o tem, ali naj se država pridruži Natu, poroča dpa.

Tudi Pamela Rendi-Wagner, predsednica Socialdemokratske stranke (SPÖ), ki je druga največja za Nehammerjevo ljudsko stranko (ÖVP), je takšno potezo že zavrnila. Namesto tega se je zavzela za učinkovito vojsko ter boljše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike v Evropi.

16.20 Premik pri prošnjah Gruzije, Moldavije in Ukrajine za vstop v EU

Svet EU je na ravni veleposlanikov držav članic sprejel odločitev, da zaprosi Evropsko komisijo, naj pripravi mnenja o prošnjah Gruzije, Moldavije in Ukrajine za članstvo v EU. Tako bi se lahko, vsaj na papirju, začel postopek njihovega pridruževanja Uniji. Na podlagi tega mnenja, ki običajno zahteva daljši čas, bi tri države lahko dobile status kandidatke za članstvo. Njihov vstop v EU je sicer bolj dolgoročen projekt.  

Za pripravo mnenja ni nikakršnega časovnega okvira. Ne glede na mnenje je odločitev o naslednjem koraku, dodelitvi statusa kandidatke, v rokah članic in vse širitvene odločitve se sprejemajo s soglasjem.

Severna Makedonija je na primer status kandidatke dobila decembra 2005, pa še vedno ni začela pristopnih pogajanj. Črna gora, ki je za članstvo zaprosila decembra 2008, je pristopna pogajanja začela junija 2012, pa jih še ni končala.

Trenutno so kandidatke za članstvo poleg Črne gore in Severne Makedonije še Albanija, Srbija in Turčija, vendar je proces slednje zamrznjen. BiH in Kosovo imata status potencialne kandidatke.

O prošnjah Ukrajine, Gruzije in Moldavije za članstvo v EU bodo konec tedna na neformalnem zasedanju v Versaillesu razpravljali tudi voditelji članic unije.

16.00 Slovenija izstopila iz Združenja evropskih volilnih organov

Članice Združenja evropskih volilnih organov ACEEEO (Association of European Elections Officials) niso z zadostno večino podprle predloga za izključitev Rusije in Belorusije iz tega združenja, zato je Slovenija danes izstopila iz ACEEEO, je na svoji spletni strani objavila Državna volilna komisija. ACEEEO ima sicer 25 članic.

Vojaški napad Rusije in Belorusije na Ukrajino predstavlja zavržno dejanje in hudo kršitev mednarodnega prava, zato je Državna volilna komisija glasovala za izključitev Centralne volilne komisije Ruske federacije in Centralne komisije za volitve in izvedbo republiških referendumov Republike Belorusije iz ACEEEO. Ker predlog za izključitev ni bil izglasovan, se je DVK odločila za izstop iz omenjenega združenja.

Združenje ACEEEO, ki je bilo ustanovljeno leta 1991 z namenom zagotavljanja podpore volilnim organom za poštene in svobodne volitve, bi se moralo po prepričanju DVK zavzemati za zagotavljanje politične svobode in utrjevanje predstavniške demokracije ter izključiti tiste države članice, ki ne spoštujejo načel mednarodnega prava.

15.45 Tretji krog pogovorov v Belorusiji

V Belorusiji bo potekal tretji krog pogovorov med Rusijo in Ukrajino. Predstavniki slednje so še prispeli na pogajanja, kjer naj bi se pogovarjali o humanitarnih koridorjih, prek katerih bi ukrajinski civilisti varno zapustili državo. V soboto humanitarnih koridorjev niso mogli vzpostaviti zaradi ponovnih napadov. Po podatkih Združenih narodov je Ukrajino doslej zapustilo več kot 1,7 milijona ljudi, Največ, več kot milijon, se jih je doslej zateklo v zahodno sosedo Poljsko.

Oblasti in tudi Združeni narodi pričakujejo, da se bo val beguncev še okrepil v luči napredovanja ruske vojske globlje v Ukrajino, zlasti proti prestolnici Kijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po ocenah UNHCR bi lahko v nadaljevanju konflikta iz Ukrajine pobegnilo okoli štiri milijone ljudi. Mnogo ljudi je bilo razseljenih tudi znotraj države.

15.30 Reševanja civilistov iz obleganih ukrajinskih mest še ni

Reševanje civilistov iz obleganih ukrajinskih mest še vedno ne poteka. V Moskvi so za to okrivili Kijev, češ da preprečuje odhod ljudi iz mest. Ukrajina je sicer danes ruski predlog o humanitarnih koridorjih označila za nesprejemljiv, saj naj bi po njih ljudi evakuirali v Rusijo.

Predstavnik Rusije na pogajanjih s Kijevom Vladimir Medinski je za rusko televizijo dejal, da »ukrajinski nacionalisti« zadržujejo civilno prebivalstvo ter jih posredno in neposredno izkoriščajo, tudi za živi ščit.

Dodal je, da bodo zadevo načeli na popoldanskih pogajanjih z ukrajinsko stranjo v Belorusiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podobno je zatrdilo rusko obrambno ministrstvo. Kot so sporočili po poročanju nemške tiskovne agencije DPA, ki se sklicuje na ruske medije, »ukrajinski nacionalisti« zadržujejo prebivalstvo v mestih ter kljub dogovorjeni prekinitvi ognja obstreljujejo položaje ruske vojske.

Podobno trdijo predstavniki proruskih separatistov. Ljudje ne prihajajo, je za rusko državno televizijo dejal njihov predstavnik v Donecku Edvard Basurin.

Ruska agencija Tass pa je poročala, da je rusko-ukrajinsko mejo prečkal avtobus z ljudmi iz Mariupola.

Rusija je danes napovedala prekinitev ognja ter odprtje humanitarnih koridorjev v Ukrajini za evakuacijo civilistov iz Kijeva, Mariupola, Harkova in Sumija.

Koridor iz Kijeva naj bi vodil v beloruski Gomel, od koder bi ljudi nato z letali prepeljali v Rusijo. Koridor iz drugega največjega mesta Harkov pa naj bi vodil v Belgorod v Rusiji. Iz Mariupola sta po poročanju ruskih medijev predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu. Prav tako sta predlagana dva koridorja iz Sumija, eden v Rusijo in drugi na ukrajinsko ozemlje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je rusko ponudbo označil za popolnoma nemoralno, podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk pa je dejala, da zanje ni sprejemljivo, da bi Ukrajince vozili v Rusijo.

15.15  Stavba Sija Acronija zaradi vojne v Ukrajini povzročila vznemirjenje

Nekatere delavce Sija Acronija in krajane je zaradi vojne v Ukrajini razburila podoba objekta Acronijeve hladne valjarne na Koroški Beli. Objekt je od lanskega avgusta v živo rumeno-modri barvni kombinaciji, na vrhu pa ima obnovljeno rdečo zvezdo. Kot zagotavljajo v podjetju, ki je v lasti družine Zubitski, je šlo zgolj za obnovo objekta, ki ni povezana z dogajanjem v Ukrajini.

Kot je v sporočilu za javnost zapisal eden izmed Acronijevih zaposlenih, je podjetje v drugi polovici lanskega avgusta, ko so se že začele večje napetosti med Rusijo in Ukrajino, prebarvalo prednjo stran enega izmed svojih obratov hladne valjarne v barve ukrajinske zastave in na vrh stavbe vrnilo obnovljeno in dodelano komunistično rdečo zvezdo z srpom in kladivom na sredini.

Ocenil je, da gre za javno izražanje podpore ruskim agresorjem in dodal, da nekateri delavci tovarne in tudi krajani Jesenic to razumejo kot provokacijo.

V Skupini Sij so za STA pojasnili, da je bila zvezda na streho poslopja nameščena kot delavski simbol, in sicer že pred nekaj desetletji, kar potrjuje tudi gradivo Gornjesavskega muzeja Jesenice. Gre torej za ostanek iz preteklosti, ki je poklon jeklarski in delavski zgodovini, nima pa nobene povezave s trenutnimi političnimi razmerami in spopadi v Ukrajini, so zagotovili.

Kot so pojasnili, so lani izvedli vzdrževalna dela na objektu, ki so obsegala obnovo celotne zunanjosti stavbe. »Izbor barv se je navezoval na že obstoječo barvno kombinacijo vrat in pomožnega objekta ter ne nosi kakršnegakoli sporočila, čeprav ta sicer pogosto uporabljena barvna kombinacija trenutno nehote spomni na ukrajinske barve, so zapisali v podjetju.

Pri tem so poudarili, da je Sij slovensko podjetje s solastniškim deležem Republike Slovenije.

14.36  Še ta teden o vstopu Ukrajine v EU

Voditelji 27 držav članic Evropske unije bodo v prihodnjih dneh razpravljali o prošnji Ukrajine za vstop v Evropsko unijo, je sporočil predsednik evropskega sveta Charles Michel.

14.04  Lavrov in Kuleba naj bi se srečala v Turčiji

Zunanji ministri Ukrajine, Rusije in Turčije se bodo še ta teden sestali v Antalyi na jugu Turčije, je danes sporočila Ankara. Vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov se bo ob robu diplomatskega foruma srečal z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo, je sporočil turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu, ki je kot predviden dan srečanja omenil četrtek. »Na pobudo našega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana in po naših intenzivnih diplomatskih prizadevanjih sta se zunanja ministra Rusije Sergej Lavrov in Ukrajine Dmitro Kuleba odločila, da se srečata ob robu diplomatskega foruma v Antalyi, z mojo udeležbo,« je tvitnil Çavuşoğlu. »Upam, da bo ta korak pripeljal do miru in stabilnosti,« je dodal in kot predviden dan srečanja navedel četrtek.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je za rusko tiskovno agencijo Tass danes potrdila, da je ob robu diplomskega foruma v Antalyi konec tedna načrtovano srečanje Lavrova in Kulebe ob sodelovanju s turškim kolegom. Srečanja bo organizirano na podlagi dogovora med predsednikoma Rusije in Turčije, Vladimirjem Putinom in Recepom Tayyipom Erdoğanom, in sicer na pobudo slednjega.

13.29  Ruska vojska nadaljuje napade v različnih delih Ukrajine

Iz različnih delov Ukrajine tudi danes poročajo o napadih ruskih sil. Iz mesta Vinica poročajo, da je bilo v napadu ubitih devet ljudi, ubit je bil tudi župan Gostomela. Ruska vojska še naprej napada tudi mesta na jugu in vzhodu države. »Sovražnik nadaljuje ofenzivo ter se koncentrira na Kijev, Harkov, Černigov, Sumi in Mikolajiv,« je danes sporočilo poveljstvo ukrajinske vojske. Ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je ključna tarča napadov očitno komunikacijska infrastruktura, s čimer želijo Ukrajincem onemogočiti dostop do informacij.

V ruskem bombardiranju letališča v mestu Vinica je bilo danes ubitih najmanj devet ljudi, od tega pet civilistov, so sporočili ukrajinski reševalci. »V ruševinah je bilo odkritih 15 oseb, devet jih je umrlo: pet civilistov in štirje vojaki,« so sporočili na družbenem omrežju telegram in dodali, da nadaljujejo iskanje morebitnih nadaljnjih smrtnih žrtev. Iz mesta Gostomel severozahodno od Kijeva so sporočili, da je v ruskem napadu umrl župan Juri Iljič Prilipko. Kot je mestna uprava sporočila na twitterju, je župan umrl, medtem ko je delil kruh in zdravila bolnim in ranjenim meščanom. »Ne bi se mu bilo treba izpostaviti ruskim izstrelkom, lahko bi se, tako kot mnogo drugih, skril. Vendar se je odločil za pomoč,« so zapisali in dodali, da je umrl kot junak za Gostomel. V Gostomelu je letališče ukrajinske vojske Antonov in je bilo že na začetku vojne tarča ruskih napadov.

Iz Mariupola na jugu Ukrajine poročajo, da ruska vojska, ki je obkolila mesto, strelja na stanovanjska naselja. Ruska stran sicer trdi, da ukrajinske sile v Mariupolu civiliste uporabljajo za živi ščit. Po trditvah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova so bili ukrajinski vojaki danes krivi za smrt štirih civilistov, 150 pa so jih uporabili kot živi ščit. Ukrajinske sile so po njegovih besedah streljale na enote proruskih separatistov, ki so poskušale iz mesta odpeljati 150 ljudi, kar jim je tudi uspelo, poroča nemška tiskovna agencija DPA in dodaja, da informacije ni mogoče preveriti.

Oblegani Mariupol je eno od mest, iz katerega naj bi Rusija danes odprla humanitarni konvoj za evakuacijo civilistov. Iz Mariupola sta po poročanju ruskih medijev predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bil ponoči tarča ruskega obstreljevanja tudi Harkov, drugo največje mesto v Ukrajini, kjer naj bi napadli univerzo in športni kompleks ter stanovanjske stavbe. V Mikolajiv pa so menda ruske sile napredovale proti letališču. Kot je sporočil guverner regije Vitalij Kim, so ukrajinske sile napade na druge dele mesta odvrnile.

Mesto Mikolajiv oziroma rusko Nikolajev ima strateški položaj ob izlivu reke Južni Bug v Črno morje, če bi ga ruske sile izolirale, bi se jim odprla pot proti Odesi. Ruske rakete naj bi po trditvah ukrajinske vojske padle tudi na kraj Tuzli blizu Odese na črnomorski obali. Ukrajinski predsednik Volodmir Zelenski je sicer že v nedeljo zvečer posvaril, da utegne biti naslednja tarča ruskih sil prav Odesa.

12.50  Rekordne cene plina v Evropi

V pričakovanju blokade izvoza ruskih energentov se močno višajo cene energentov, še posebej v Evropi. Cena zemeljskega plina na evropskih borzah je danes poskočila še za okoli 20 odstotkov. Na nizozemski borzi, ki velja tudi za merilo sklepanja poslov v Evropi, je cena dosegla 193 evrov za megavatno uro. Pred današnjim vrhom je bil zemeljski plin najdražji 21. decembra lani, ko je bilo treba odšteti 180 evrov za megavatno uro.

Cena nafte brent je za okoli šest odstotkov višja kot v petek. Po tem, ko je v jutranjih urah cena soda nafte presegla 130 dolarjev, se sredi dneva posli sklepajo okoli 125 dolarjev. Nafta je bila dražja le ob izbruhu finančne krize leta 2008, ko so vlagatelji nakup izvedenih instrumentov za to surovino uporabili kot varno zatočišče pred borznim zlomom. Dražijo se tudi druge surovine, na londonski borzi je za 30 odstotkov poskočila cena niklja, saj je Rusija ena večjih izvoznic te kovine. Cena niklja je najvišja po letu 2007.

12.46  Zelenski pozval k bojkotu ruskega plina in nafte

Volodimir Zelenski je v današnjem videoposnetku pozval k nadaljnjim in strožjim sankcijam proti Rusiji zaradi nenehnih napadov na Ukrajino. V svojem govoru je zahteval bojkot celotnega ruskega izvoza, vključno z zemeljskim plinom in nafto. Embargo ruskega izvoza ter plina in nafte bi po predsednikovem mnenju moral biti moralna odločitev vseh držav, saj v takšnem času države ne bi smele dajati denarja teroristom in financirati njihove vojne. Če ruska stran ne namerava spoštovati splošnih civilizacijskih pravil, potem naj ne prejemajo blaga in storitev civilizacij, je v posnetku dejal Zelenski.

Poudaril je, da si Ukrajina želi miru. »Nikoli nismo napadali drugih držav, nikoli nismo osvajali tujih dežel in nikoli nismo pobijali miroljubnih ljudi drugih narodov,« je dejal in pri tem Rusijo ponovno obtožil vojnih zločinov.

12.45  Kmalu nova pogajanja

BBC poroča, da naj bi se kmalu (v nekaj urah) začel tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino, in sicer predvidoma ob 16. uri po kijevskem času. 

12.05  EU se želi znebiti energetske odvisnosti od Rusije

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je za jutri napovedala nove predloge za odpravo odvisnosti EU od ruskega plina, nafte in premoga. Prvi cilj je preusmeritev od Rusije k zanesljivim dobaviteljem. Drugi steber so naložbe v obnovljive vire. Tretje področje je okrepitev energetske učinkovitosti. Glede na visoke cene energije, ki se s Putinovo vojno proti Ukrajini še zvišujejo, bodo v Bruslju še pripravili predloge glede zaščite ranljivih in drugih podjetij. Tudi delovanje trga elektrike naj bi šlo pod drobnogled, prav tako bi morali upoštevati, da je v energetski mešanici čedalje večji delež obnovljivih virov.  

»Sankcije delujejo,« je prepričana Ursula von der Leyen. Cilj Bruslja je preprečiti izkoriščanje lukenj, s katerimi bi se lahko kaznovani ognili že sprejetim sankcijam. Pripravljajo pa tudi nove sankcije proti Rusiji. V EU in ZDA je v zadnjih dneh vse več pozivov k sprejetju embarga na uvoz ruskih energentov.   

11.51  Ukrajina omejila izvoz ključnih kmetijskih proizvodov

Ukrajina, ena največjih svetovnih proizvajalk pšenice, je v luči ruske vojaške invazije omejila izvoz nekaterih kmetijskih proizvodov. Svetovni program Združenih narodov za hrano (WFP) je prejšnji teden opozoril, da bi lahko vojaški spopad med Ukrajino in Rusijo ogrozil svetovne zaloge hrane. Ukrajinska vlada je z dekretom omejila izvoz pšenice, perutninskega mesa, jajc in sončničnega olja. Za izvoz teh surovin je odslej potrebno dovoljenje oblasti. Kvote so Ukrajinci uvedli tudi pri izvozu govedine, soli, sladkorja, ovsa, ajde, rži in prosa. Vojna v Ukrajini je dvignila cene pšenice. Glede na ocene ameriškega urada za kmetijstvo je Rusija največja izvoznica pšenice na svetu, Ukrajina pa četrta.

11.37  Najhitreje rastoča kriza

Združeni narodi (ZN) so ukrajinsko krizo imenovali najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni. Zaradi ruske invazije je državo zapustilo že več kot 1,7 milijona civilistov. Begunci večinoma odhajajo na Poljsko, pa tudi v Romunijo, na Slovaško, Madžarsko in v Moldavijo. Manjše število jih je prebegnilo v Rusijo in njeno zaveznico Belorusijo. 

11.24  Na Hrvaško do nedelje prispelo več kot 2000 beguncev iz Ukrajine

Hrvaška je do nedelje sprejela več kot 2000 ukrajinskih beguncev. Ti za prihod na Hrvaško ne potrebujejo ne potnega lista ne vizuma, v sprejemnih centrih pa lahko ostanejo največ 48 ur. Začenja se integracija ukrajinskih otrok v vrtce in šole. Ukrajinske begunce bodo po prihodu na mejo napotili v najbližji sprejemni center – v Osijeku, Varaždinskih Toplicah in po novem tudi v Gospiću, so sporočili iz poveljstva hrvaške civilne zaščite.

Bivanje v sprejemnih centrih bo kratkotrajno in bo trajalo največ 48 ur, nato pa bodo beguncem, ki si namestitve niso našli sami, našli trajno bivališče. Begunci, ki so si organizirali lastno nastanitev, bodo morali bivališče prijaviti na najbližji policijski postaji ali upravni enoti. Vse potrebne informacije bodo dobili od hrvaškega Rdečega križa, ki deluje na 131 lokacijah po državi.

Poveljstvo civilne zaščite je v pričakovanju čedalje večjega števila ukrajinskih beguncev izdalo tudi letak z uporabnimi informacijami, navodili in kontakti. Letak v hrvaškem in ukrajinskem jeziku bodo beguncem delili na mejnih prehodih. V njem med drugim piše, da »razseljene osebe iz Ukrajine ne potrebujejo biometričnega ali nebiometričnega potnega lista in vstopnega vizuma«, čeprav ga Hrvaška od državljanov Ukrajine sicer zahteva.

Minister za notranje zadeve Davor Božinović je v soboto med obiskom sprejemnega centra v Osijeku dejal, da ne želi ugibati o končnem številu beguncev. Zadovoljen je bil s trenutno organizacijo. »Mislimo na najmanjše podrobnosti, tudi o izdaji evropskih covidnih potrdil za ukrajinske begunce, ker se epidemija koronavirusa še ni končala,« je povedal. Župan Osijeka Ivan Radić pa je poudaril, da je mesto že zagotovilo brezplačen mestni prevoz in prevoz beguncev od meje do Osijeka, pripravljeni so tudi na integracijo otrok v vrtce in šole.

11.18  Na Poljsko prišlo že več kot milijon beguncev iz Ukrajine

Na Poljsko je od začetka vojne prispelo že več kot milijon beguncev iz Ukrajine, so danes sporočile poljske oblasti. Samo v zadnjih 24 urah jih je ukrajinsko-poljsko mejo prečkalo več kot 142.000 oziroma največ doslej. Po podatkih poljskih oblasti je večina beguncev državljanov Ukrajine, med begunci pa so tudi državljani Uzbekistana, Belorusije, Indije, Nigerije, Alžirije, Maroka in več drugih držav. V nedeljo je visoki komisariat ZN za begunce sporočil, da je od začetka ruske invazije 24. februarja Ukrajino zapustilo že več kot milijon in pol ljudi, kar pomeni, da je to najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni. Največ beguncev iz Ukrajine je prišlo na Poljsko, bežijo pa tudi na Madžarsko, Slovaško, v Romunijo in Moldavijo.

10.57  Doslej namero za mednarodno zaščito v Sloveniji oddalo 381 državljanov Ukrajine

Policija je od začetka oboroženih spopadov v Ukrajini obravnavala 381 državljanov Ukrajine, ki so izrazili namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, so sporočili z generalne policijske uprave. Vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov je prejšnji teden vzpostavil klicni center za pojasnila o pomoči ukrajinskim državljanom. Vladni klicni center od 2. marca deluje vse dni v tednu od 8. do 18. ure in je namenjen pojasnilom glede pomoči, ki jo Slovenija nudi državljanom Ukrajine. Za klice iz Slovenije je vzpostavljena brezplačna telefonska številka 080 41 42, za klice iz tujine pa +386 1478 7530.

V klicnem centru strokovnjaki iz različnih področij med drugim nudijo informacije glede vstopa in bivanja v Sloveniji, postopka priznanja mednarodne zaščite ter informacije na kakšen način lahko posamezniki ali organizacije nudijo finančno ali materialno pomoč. Urad je vzpostavil tudi poseben elektronski poštni naslov info.ukrajina@gov.si, aktualne informacije in kontaktne številke pa so v slovenskem, angleškem in ukrajinskem jeziku objavljene tudi na spletni strani gov.si.

10.14  Kitajska pripravljena na posredovanje med Rusijo in Ukrajino

Kitajska je danes sporočila, da je pripravljena posredovati v morebitnem mirovnem procesu med Rusijo in Ukrajino. Kitajski zunanji minister Wang Yi je pri tem sicer poudaril, da je prijateljstvo med Pekingom in Moskvo še naprej zelo močno. Kitajska je po Wangovih besedah »pripravljena na sodelovanje z mednarodno skupnostjo pri izvedbi mediacije, če bo to potrebno«. Vodja kitajske diplomacije je tudi sporočil, da bo Kitajska Ukrajini poslala humanitarno pomoč. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je prejšnji teden v pogovoru za španski dnevnik El Mundo menil, da bi Kitajska lahko bila posrednik v prihodnjih mirovnih pogovorih, ker da zahodne sile ne morejo odigrati te vloge.

Peking doslej zaradi napada na Ukrajino ni obsodil Rusije, svoje tesne zaveznice. Prejšnji mesec sta državi poleg tega sklenili strateško partnerstvo »brez omejitev«. Kitajsko-ruske odnose je Wang označil kot »svetovno najpomembnejše dvostranske odnose«, ki »prispevajo k svetovnemu miru, stabilnosti in razvoju«. Kitajski zunanji minister je še dejal, da želita državi s strateškim partnerstvom »jasno in očitno pokazati«, da »skupaj nasprotujeta obuditvi miselnosti hladne vojne in podžiganju ideoloških spopadov«. Dodal je, da to neformalno zavezništvo »ne bo dopuščalo vmešavanja tretjih strani«.

10.13  Zara in H & M zapuščata Rusijo, Uniqlo ostaja

Španska družba Inditex, ki je lastnica verige trgovin z oblačili Zara, je napovedala zaprtje trgovin v Rusiji. Prekinitev poslovanja v tej državi je napovedala tudi švedska družba Hennes and Mauritz (H & M). Medtem pa japonski trgovec Fast Retailing, ki ima med drugim v lasti trgovine Uniqlo, ohranja trgovine v Rusiji odprte. Kot je sporočil Inditex, v Rusiji zapira 502 trgovini, od tega 86 Zarinih. Pod okrilje trgovca poleg Zare sodijo še znamke Zara Home, Bershka, Oysho, Stradivarius, Pull & Bear, Massimo Duti and Uterque. Inditex je v Rusiji začasno ustavil tudi prodajo prek spletne trgovine.

09.54  Civilistom onemogočen varen odhod iz večjih mest

BBC navaja Dominika Stillharta, direktorja operacij pri Mednarodnem komiteju Rdečega križa (ICRC), ki je opozoril na težave z varnim odhodom ljudi iz večjih mest. V nedeljo je nekaj osebja ICRC menda poskušalo po varni poti zapustiti Mariupolj, a so kmalu ugotovili, da je bila cesta minirana. Stillhart je poudaril, da je pomemben jasen in trden dogovor obeh strani o tem, kako in kje bodo potekali humanitarni koridorji.

08.49  Vojna posegla tudi na kulturno področje

Šef dirigent moskovskega Bolšoj teatra Tugan Sohijev je v nedeljo dal odpoved, potem ko se je znašel pod pritiskom, naj obsodi rusko invazijo na Ukrajino. »Prisilili so me, naj se odločim za eno stran. Od mene zahtevajo, da izberem eno kulturno tradicijo pred drugo,« je zapisal v angleškem jeziku na svojem facebook profilu. »Odločil sem se, da bom takoj odstopil s položajev glasbenega direktorja Bolšoj teatra v Moskvi in z mesta dirigenta orkestra v francoskem mestu Toulouse.« Prejšnji teden so v Münchenski filharmoniji odpustili šefa dirigenta Valerija Gergijeva, potem ko se ni odzval na pozive, naj obsodi ruski napad. 

08.29  V Rusiji pridržali več kot 4000 ljudi

Po podatkih neodvisne skupine za spremljanje protestov je policija na nedeljskih protivojnih protestih po vsej Rusiji pridržala več kot 4300 ljudi. Na tisoče protestnikov je vzklikalo »Ne vojni!« in ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu kričalo »Sram te bodi!«. Videoposnetke s protestov so na družbenih omrežjih objavili opozicijski aktivisti in blogerji. V mestu Jekaterinburg so menda pridržali več deset protestnikov. 

07.55  Koridorja do Belorusije in Rusije »nemoralna«

Glede na zemljevide, ki jih je objavila tiskovna agencija RIA, bo humanitarni koridor iz Kijeva vodil do ruske zaveznice Belorusije, civilisti iz Harkova pa bodo imeli na voljo humanitarni koridor do Rusije. Koridorji iz Mariupolja in Sumija bodo vodili tako v druga ukrajinska mesta kot v Rusijo. Tiste, ki bodo želeli zapustiti Kijev, bodo lahko prepeljali tudi v Rusijo, poroča Reuters. Ukrajinska stran je tako ponudbo ostro zavrnila kot »popolnoma nemoralno«. Iz kabineta ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega so sporočili, da bi morali ukrajinskim državljanom zagotoviti, da zapustijo svoje domove in odidejo, kamorkoli želijo, prek ukrajinskega teritorija. Trpljenje ljudi ruska stran izkorišča za to, da bi dobila lepe televizijske posnetke, so še dodali v kabinetu ukrajinskega predsednika. 

07.00  Cena nafte poskočila

Ruska invazija na Ukrajino je sprožila pretrese tudi na naftnem trgu. Cene nafte so poskočile na najvišjo raven po letu 2008, potem ko so ZDA sporočile, da se z zavezniki pogovarjajo o morebitnem embargu na rusko dobavo. Nafta brent – referenčna vrednost za severnomorsko surovo nafto – se je na azijskem trgu povzpela celo nad 139 dolarjev za sod, nato je cena padla pod 130 dolarjev. 

06.45  Novi poskus evakuacije

Ruska vojska naj bi danes začasno ustavila sovražni ogenj in odprla humanitarne koridorje, poroča Reuters. Po doslej znanih podatkih naj bi koridorje ob 10. uri po moskovskem času odprli v Sumiju, Harkovu, Mariupolju in Kijevu. Ukrajinska stran te informacije še ni potrdila. Konec prejšnjega tedna sta propadla dva poskusa evakuacije skozi humanitarni koridor, saj ruska stran ni prekinila ognja. V Mariupolju naj bi bilo ujetih okrog 200.000 ljudi. Humanitarne koridorje naj bi ruski predsednik Vladimir Putin omogočil na prošnjo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, a so v Elizejski palači zanikali, da bi Macron za koridorje zaprosil oziroma jih zahteval.

06.41  Ukrajinci menda imajo načrt za naprej tudi v primeru smrti Zelenskega

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je za televizijo CBS v nedeljo zagotovil, da imajo Ukrajinci pripravljen načrt za naprej tudi v primeru smrti predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se je izkazal kot izjemen voditelj vse od začetka ruske invazije 24. februarja. »Vodstvo, ki ga je pokazal skupaj s svojo celotno vlado, je izjemno. Bili so utelešenje tega neverjetno pogumnega ukrajinskega ljudstva,« je dejal Binken, ki se je oglasil iz Moldavije. Ukrajinska ustava določa, da predsednika v primeru smrti nasledi predsednik parlamenta, ki mu v Ukrajini pravijo rada. To je trenutno Ruslan Stefančuk.

Televizija Fox News je v nedeljo poročala, da naj bi imeli Američani in Evropejci vse nared za morebitno nadaljevanje delovanja ukrajinske vlade v izgnanstvu, medtem ko se bo odpor proti Rusiji v Ukrajini nadaljeval. Zelenski je sicer doslej zavrnil vse pozive, naj se umakne iz države na varno. New York Times je poročal, da ameriški uradniki pozivajo ukrajinsko vlado, naj višji vladni uradniki ne ostajajo dlje časa na istem mestu in naj se umaknejo ven iz Kijeva. Zelenski iz Kijeva ne gre, čeprav so doslej preprečili najmanj en poskus atentata nanj. Ukrajinske sile so naklep menda preprečile čečenskim posebnim enotam.

06.38  Netflix ustavlja svoje storitve v Rusiji

Ameriški Netflix je sporočil, da v Rusiji zaradi napada na Ukrajino ne bo več predvajal svojih vsebin. Odhod iz Rusije sta napovedali tudi dve veliki računovodski podjetji KPMG in PricewaterhouseCoopers. Netflix je že prej sporočil, da na njegovi platformi ne bo več dostopa do ruskih televizijskih kanalov. V Rusiji se na Netflix ne bo več mogoče naročati, obstoječi naročniki pa bodo imeli dostop do vsebin do naslednjega mesečnega računa.

KPMG in PricewaterhouseCoopers sodita med tako imenovana velika štiri svetovna računovodska podjetja. Zaradi vojne v Ukrajini prekinjata odnose s partnerskimi podjetji v Rusiji, kjer ima PricewaterhouseCoopers 3700 zaposlenih pri podjetju PwC Russia. KPMG ima v Rusiji in Belorusiji, s katero prav tako prekinja sodelovanje, skupaj 4500 zaposlenih. Drugi dve podjetji, ki sodita med veliko četverico – Deloitte in Ernst & Young – odločitve o nadaljnjem delovanju v Rusiji še nista sprejeli.

06.28  Nove sankcije za ruske oligarhe

Nova Zelandija je objavila nov seznam sankcij proti več državljanom Rusije. S tem želijo preprečiti, da bi Rusi Novo Zelandijo izkoristili kot bazo za izogibanje sankcijam Zahoda. Novozelandska premierka Jacinda Ardern je povedala, da bo z uvedbo novih pravil onemogočeno potovanje na njihov otok okrog sto oligarhom. 

06.20  Otroci z rakom prisiljeni pobegniti na Poljsko

Medtem ko še naprej divja vojna, je moralo iz Ukrajine na Poljsko prebegniti več otrok, obolelih z rakom, poroča BBC. Otroke je evakuirala nevladna organizacija Herosi. Trudijo se, da bi malim pacientom zagotovili zdravljenje v zdravstvenih centrih drugod po Evropi. 

02.22  Ruske sile okrepile bombardiranje ukrajinskih mest

Ruske sile so v nedeljo zvečer okrepile bombardiranje večjih ukrajinskih mest v središču države, severu in na jugu, je na ukrajinski televiziji povedal svetovalec predsednika Ukrajine Oleksij Arestovič. Rusija medtem Ukrajino obtožuje, da želi razstreliti raziskovalni jedrski reaktor v Harkovu. Arestovič je dejal, da je bil zadnji val ruskih izstrelkov takoj po mraku. Napadajo območja okrog Kijeva in Černigova na severu države, Nikolajeva na jugu in Harkova, ki je za prestolnico Kijev drugo največje ukrajinsko mesto.

Iz Harkova poročajo o škodi na televizijskem stolpu in stanovanjskih predelih. V Černigovu menda ruske bombe in rakete dežujejo po vsem mestu, Arestovič pa je dodal, da je stanje okrog predmestij Kijeva Buča, Gostomel in Irpin, kjer v nedeljo ni uspela evakuacija civilnega prebivalstva, katastrofalno. Evakuacije so propadle tudi v Mariupolju na jugu in Volnovake na vzhodu.

Predsednik Volodimir Zelenski je v videoposnetku v nedeljo zvečer zahod pozval, naj okrepi sankcije. Zahodne voditelje je kritiziral, ker se ni nihče odzval na sporočilo ruskega obrambnega ministrstva, da bodo napadli ukrajinski vojaško-industrijski kompleks. Rusi so zaposlenim v tovarnah priporočili, naj ne hodijo v službo. »Noben svetovni voditelj se ni odzval in predrznost agresorja je jasen znak, da doslej sprejete sankcije niso dovolj,« je dejal Zelenski in pozval k ustanovitvi posebnega sodišča, ki bo kaznovalo ruske vojne zločine.

00.30  Ruski in ukrajinski pogajalci naj bi se znova sešli

Ruski in ukrajinski pogajalci naj bi se danes sešli na tretjem krogu pogajanj glede vojne v Ukrajini. Prekinitve ognja ne gre pričakovati, ker ruska stran zahteva, da Ukrajinci prej položijo orožje. Ameriški državni sekretar Antony Blinken bo medtem odpotoval na Baltik, Meddržavno sodišče pa bo začelo obravnavo tožbe Ukrajine proti Rusiji.

Po napovedih bodo današnja pogajanja znova potekala na ukrajinsko-beloruski meji, začela na bi se ob 15. uri po krajevnem času. Eden od ukrajinskih pogajalcev je v nedeljo za ameriško televizijo Fox News dejal, da se niso pripravljeni pogajati o ozemeljski celovitosti, medtem ko naj bi bili odprti do pogovorov o morebitni »ne-natovski« prihodnosti Ukrajine. Zadnjič so se pogajalci sešli v četrtek in se dogovorili za vzpostavitev humanitarnih koridorjev za civiliste, ki želijo zapustiti območje spopadov. Prvi koridor naj bi vzpostavili iz Mariupolja na jugu države, a je evakuacija že dvakrat spodletela. Strani za to obtožujeta druga drugo.