V nadaljevanju preberite:

»Ne tresem se zaradi mraza, ampak zaradi čustev. Da, pretresena sem,« je na železniški postaji v mestecu Záhony na madžarsko-ukrajinski meji v soboto zvečer dejala 24-letna Katerina Šakina iz Kijeva. Skupaj z materjo svojega fanta, ki igra kitaro v rokerskem bendu in je moral zaradi splošne mobilizacije ostati v domovini, je do Madžarske potovala tri dni.

Katerina mi je takoj pokazala posnetke gneče na vlaku, kaosa na železniških postajah, solidarnosti med ljudmi. Utrujena, neprespana in zaskrbljena je med množico ljudi brez prave orientacije stoično kadila električno cigareto in razlagala o usodnem jutru, ko ju je s fantom ob petih zjutraj s postelje v Kijevu vrgla silovita eksplozija. To je bil trenutek, ko se je v Ukrajini začela vojna. Vojna, ki bo po njenem mnenju trajala dolgo. Opustošila bo, se boji, obe državi. A o vojaški in moralni zmagi svoje domovine niti malo ne dvomi. Nasprotno.