»Rdeči« Brač ne bo doniral za »črno« mašo v Pliberku

Po klofuti krške škofije na avstrijskem Koroškem so organizatorji maše na Libuškem polju pri Pliberku naleteli na prvo zavrnitev na domačem dvorišču. Na družabnih omrežjih kroži odločitev županje Supetra na Braču Ivane Marković, da ne bo donirala za častni pliberški vod.

V obrazložitvi je Ivana Marković zapisala, da mesto ne more nameniti sredstev za projekt hrvaške škofovske konference, ker jih je predvidelo za proslavo 75. obletnice osvoboditve otoka Brač od nacistične in fašistične okupacije. Spomnila je, da je v štirih letih vojne v boju proti okupatorju umrlo 492 borcev, zaradi fašističnega nasilja pa izgubilo življenje 275 Bračank in Bračanov. V vojni je umrlo tudi 110 otrok, medtem ko jih je 128 ostalo brez enega ali obeh staršev.

Domoljubi in kvislingi

Sklenila je, da bodo proslavo pripravili v spomin na vse, ki so bili del boja velikega svetovnega gibanja za svobodo in človekovo dostojanstvo. Zavzela se je za pieteto do vseh žrtev, a je hkrati tako kot krška škofija ocenila, da ni primerno iz mestnega proračuna financirati žalno slovesnost na Libuškem polju, ki se ni ogradila od fašističnega svetovnega nazora.

Hrvaška javnost vedno znova razpravlja, ali je treba in ali je mogoče zaznamovati obletnico začetka povojnih pobojev, v katerih je izgubilo življenje več deset tisoč ljudi. Brez sojenja niso pobili le pripadnikov poraženih sil Neodvisne države Hrvaške (NDH), ustašev in domobrancev, temveč tudi številne civiliste, četnike, ljotićevce, nedićevce, kozake, Nemce, slovenske belogardiste in zajete ruske kvizlinge.

Pliberk je v zadnjih desetletjih iz teme, ki se je v preteklosti ni smelo niti omeniti, ker je komunistična oblast poskušala potisniti v pozabo množični zločin nad vojnimi ujetniki in civilisti, prerasel v groteskno manifestacijo. Hrvaška je padla iz ene skrajnosti v drugo, Pliberk pa so preplavili ustaški simboli, ker si je radikalna desnica prizadevala izenačiti domoljubje s kvizlinškim gibanjem v drugi svetovni vojni.

Prepoved ustaških simbolov

Nekdanji prvak HDZ Tomislav Karamarko je poudaril, da ni alternative molitvi za žrtve največjega genocida na Hrvaškem. Zaradi prepovedi maše na Libuškem polju je pozval oblast, naj en dan v maju razglasi za dan nacionalne žalosti in spomina na nedolžne žrtve v Pliberku. Karamarko je odprto pismo naslovil »Vsa Hrvaška je Pliberk«, po njegovem se bo hrvaški narod, če bo padel na tem izpitu, soočil z razvrednotenjem Nevihte in vukovarske kolone spomina. Prepoved maše je obžalovala predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki upa, da bodo cerkvene oblasti našle ustrezno rešitev.

V Avstriji so uveljavili tudi zakon, ki prepoveduje javno uporabo ustaških simbolov. Kancler Sebastian Kurz je v javni razpravi poudaril, da je zakon uperjen proti simbolom, ki zanikajo osnovne vrednote avstrijske družbe, ne glede na to, ali je to desničarski ali levičarski ekstremizem ali politični islam. Po oceni analitikov je glavni cilj prepoved simbolov terorističnih organizacij in političnega islama, medtem ko so ustaški simboli na seznamu zaradi ravnotežja in incidentov v Pliberku. Po njihovem mnenju četniških simbolov ni na seznamu, ker v Avstriji ni povoda za njihovo izpostavljanje.