Simbol obračuna s srbsko manjšino na Hrvaškem

V Kaštelih pri Splitu so na pustnem karnevalu zažgali lutko s podobo poslanca srbske manjšine in prvega moža Srbske samostojne demokratske stranke (SDSS) Milorada Pupovca. To so mnogi razumeli kot simbol obračuna s srbsko manjšino. Hrvaška vlada se na sporno pustovanje ni odzvala, Beograd pa ga je obsodil.

Če bi se hrvaški nacionalisti, ki so sodelovali tudi v nedavnem incidentu, ko so huligani fizično napadli vaterpoliste beograjske Crvene zvezde, tako norčevali iz Judov, bi sledili številni mednarodni odzivi. Ker je šlo samo za Srbe, je to le hrvaško-srbski problem. Paradoks je v tem, da se hrvaška skrajna desnica obnaša, kot da še vedno živi v nekdanji Jugoslaviji, kjer so imeli Srbi premoč, in ne v lastni državi, kjer so Srbi zanemarljiva manjšina.

Obujanje duha vojne

Politični analitik in aktivist za človekove pravice Žarko Puhovski je za Delo poudaril, da na Hrvaškem že 20 let usmerjajo preveč pozornosti v odnose s Srbijo, namesto da bi reševali odnose s tamkajšnjo srbsko manjšino. Na to so pozorni šele, ko izbruhne medijsko odmeven incident. Tokrat je drugače to, da Pupovac ni le predstavnik srbske manjšine, temveč tudi vladajoče večine v parlamentu.

Hrvaški nacionalisti ne morejo sprejeti njegove dvojne funkcije, ki jo doživljajo kot nacionalno žalitev. To je tudi razlog, da poskušajo izpeljati referendum, ki bi preprečil etničnim manjšinam, da vplivajo na sestavo parlamentarne večine. Pustni karneval je bil nazadnje za nacionaliste dober povod za to, da izrazijo svoje nezadovoljstvo.



Pupovac je že dobri dve desetletji prvi obraz srbske manjšine. Sodeloval je s Franjem Tuđmanom, Slobodanom Miloševićem, Dobrico Ćosićem, Ivico Račanom, Borisom Tadićem in Ivom Sanaderjem, zdaj pa sodeluje z Aleksandrom Vučićem in Andrejem Plenkovićem.

Njegov položaj se nikoli ni zdel tako močen kot v sedanji vladi. Na Hrvaškem se dogaja tudi retrogradni preobrat, kot da je vojna čedalje bližje in ne čedalje bolj oddaljena. Razmerja še zaostrujejo nasprotja v hrvaški družbi in odnos nacionalistov do Pupovca, ki je predstavnik oblasti in srbske manjšine, je sklenil Puhovski.

Hrvaška se duši v sovraštvu

Ker v hrvaški družbi prevladuje skrajno desno in protisrbsko razpoloženje, je za Delo poudaril Pupovac, so se odnosi med Srbi in Hrvati v zadnjih petih letih poslabšali. Te sile nočejo pluralizma, hranijo pa se z nesvobodo in sovraštvom. S prihodom Plenkovića na oblast je kazalo, da bodo imeli skrajneže pod nadzorom, a se zadnje leto te sile znova krepijo s podporo dela katoliške cerkve. Z referendumom si želijo omejiti pravice vseh manjšin, zlasti etnične.

Kampanjo vodi župan Vukovarja Ivan Penava z ekipo, ki želi postaviti pravosodje v funkcijo etničnega čiščenja Srbov na Hrvaškem. S pretvezo, da je to le pregon domnevnih vojnih zločincev, zahteva od države, naj pospeši preiskave vojnih zločinov, storjenih na tem območju v vojni v devetdesetih letih. Penava je organiziral tudi številne aktivnosti za zanikanje hrvaških zločinov v Jasenovcu in drugod, kar otežuje položaj Srbov na Hrvaškem in odnose med državama.



»Ko gledam svoje izjave in aktivnosti leta 2004, ko smo začeli sodelovati s HDZ in Sanaderjem, in jih primerjam s sedanjimi razmerami, sem zgrožen nad regresijo, ki smo jo doživeli,« je poudaril Pupovac. Dodal je, da si je vladajoča koalicija nekaj časa prizadevala ustaviti procese, ki jih je začel Tomislav Karamarko, zdaj pa temu ni več kos. Hrvaška se duši v sovraštvu, ki se je razširilo tudi na pust.

Razširjati nestrpnost do pripadnikov etnične in verske skupnosti ni karneval. Vlada, cerkveni krogi in nekateri mediji, kot je hrvaška radiotelevizija, tovrstnih pojavov ne obsodijo odločno in pravočasno. To je za SDSS kot koalicijsko partnerico resen problem, tako da bo vrh stranke razmislili tudi o svoji vlogi pri podpori vladajoče večine v hrvaškem saboru.

Srbski zunanji minister Ivica Dačić je pozval hrvaške predstavnike oblasti, naj resno obravnavajo vsak incident in napad na Srbe, tudi če se ti zgodijo med pustovanjem. Po njegovem so incidenti posledica načina vladanja sedanje garniture na Hrvaškem, kar se kaže tudi v relativizaciji zgodovine in rehabilitaciji ustaškega režima. Na koncu se je vprašal, kako mala mora biti Srbija, da ne bo velika.