Prevetritev evra s šibko sapo

Bruselj, München – Predsednik nemške centralne banke (Bundesbank) Jens Weidmann se je v govoru na predstavništvu zvezne dežele Hessen pri EU odločil za močna politična sporočila o številnih dilemah, povezanih s pričakovano prenovo območja z evrom. Predvsem je postavil meje.

»Članice niso ravno pripravljene prenašati novih bistvenih suverenih pravic na Bruselj, denimo, dajati pravice evropskemu ministru za finance, da se pri kršenju fiskalnih pravil poseže v nacionalne proračunske načrte,« je bruseljskemu občinstvu razlagal Weidmann. Dovolj težko pa je že doseči izvajanje in spoštovanje veljavnih pristojnosti evropske komisije. Tudi zamislim, po katerih bi določili skupna jamstva za hranilne vloge, se je postavil po robu, češ da bi najprej morali zmanjšati tveganja v bankah, ki so nastala v nacionalni odgovornosti.

Kot nemška kanclerka Angela Merkel raje kot o novih skladih govori o reformah. »Evropa mora delovati kot skupnost odgovornosti,« je prepričan Weidmann. Članice bi k temu pripomogle z naložbami v izobraževanje, administracijo ali s primernimi davki, da bi zagotavljale rast in stabilnost Evrope. Opozarja, da je Evropa bolj pripravljena na krizo kot leta 2010 in je položaj v nekoč kriznih državah vse boljši. Kljub temu da bi bilo »tragično, če bi reforme 'obrnile nazaj'«. Eno od znamenj manjše vneme je, da letos nobena ne bo izboljšala svojega strukturnega fiskalnega salda.

Merklova predlaga sklad na meddržavni ravni

Pretresi na finančnih trgih glede Italije prejšnji teden so, pravi Weidmann, pokazali, da denarna unija »še ni trajno odporna na krize«. Poleg vprašanja migracij bo vprašanje prenove strukture evra glavna tema vrha EU konec junija. Tako pri migracijskem vprašanju, kjer so nasprotna stališča članic do azilnega sistema že onemogočila napredek, tudi pri denarni uniji ni več pričakovan velik preboj. Največ dinamike v zadnjem letu dni je sprožil francoski predsednik Emmanuel Macron s svojimi predlogi v govoru na Sorboni septembra lani.

Merklova na njegove predloge o temeljiti reformi evra nekoliko nepričakovano pred nekaj dnevi odgovorila v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung. Konkretneje je določila predvsem preoblikovanje kriznega mehanizma ESM v evropski denarni sklad z instrumenti, kakršne ima washingtonski IMF. Tako bi v primeru ogroženosti območja evra kot celote lahko zagotavljal kriznim članicam ob pogojevanju z reformami pomoč v posojilih. Poglobljeno je ocenjeval tudi gospodarski položaj članic in vzdržnost njihovih dolgov, tudi z možnostjo prestrukturiranja.

Skupaj z evropsko komisijo bi ocenjeval, ali članice spoštujejo pravila pakta stabilnosti. Že bivši nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je predlagal omejevanje vloge evropske komisije pri ocenjevanju članic, ker da deluje preveč politično. Proti številnim članicam ni ukrepali, četudi več let niso izpolnjevale pogojev. Zamisel predsednika evropskega komisije Jean-Clauda Junckerja, da bi sklad deloval kot v pravo EU zasidrana ustanova, Merklove ni prepričala. Po njenem predlogu bi moral biti organiziran na meddržavni ravni.

Evropska komisija: 30 milijard evrov za poceni posojila

Odzivi tako v Bruslju kot v Parizu so bili razmeroma zadržani. Ena od kritik je, da nemški odgovor na Macrona ni dovolj celovit predlog. Merklova je, denimo, podprla sicer osnutek tega, kar je odgovor na francosko željo po posebnem proračunu v območju. Evropska komisija je že prejšnji teden predlagala proračun v višini 30 milijard evrov za poceni posojila državam na robu krize, s katerimi bi lahko obdržali raven javnih naložb. Merklova je naklonjena tudi bruseljskemu predlogu o 25 milijardah, ki bi bile namenjene podpori strukturnim reformam.

Nemška kanclerka je sinoči na študijskih dnevih poslanske skupine Evropske ljudske stranke v Münchnu izzive Evrope postavila predvsem v globalni kontekst in uveljavljanje interesov EU. Tudi navznoter je preveč razkolov. »Brez skupne migracijske politike bodo ogroženi sami temelji EU – svobodno gibanje delavcev, ki je pogoj za delovanje notranjega trga,« je povedala. A zgolj nadzor zunanje meje, ki se v zadnjem obdobju obravnava kot čarobna paličica, po njenem mnenju ne bo zadoščal. Migracijske krize da bi se morali lotiti pri njenem izvoru.