
Neomejen dostop | že od 14,99€
Zmaga CDU/CSU in skoraj gotovo kanclerstvo Friedricha Merza kažeta, da bo v Bruslju še okrepljen desnosredinski tabor EPP. Konec volilnega procesa tudi omogoča, da vodilni državi članici, Francija in Nemčija, začneta bolj energično pripravljati politično podlago za utrjevanje EU v času Donalda Trumpa in agresivne Rusije.
Nemčija pod Merzem bo na ravni EU verjetno še pospešila rahljanje politike zelenega prehoda, ki je zaznamovala prejšnji mandat. Prihodnji nemški kancler se tudi spogleduje z rabo jedrske energije. Ker bo v prihodnji koaliciji najbrž vsaj ena stranka, ki je levo od CDU/CSU, bo imel krščanski demokrat Merz o tem in drugih vprašanjih manj manevrskega prostora.
Čeprav je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen iz CDU, v novem razmerju sil v EU Merz ne bo le partner, ampak tudi eden od njenih tekmecev v boju za moč na bruseljskem odru. Voditelji EU se bodo sestali že 6. marca na izrednem vrhu o Ukrajini in evropski varnosti. Negotovo je, ali bo Merz že imel kakšno vlogo na vrhu. Lahko bi bil, denimo, v spremstvu kanclerja Olafa Scholza.
Scholz se je na novinarski konferenci danes zahvalil svoji stranki in posameznikom, ki so pomagali voditi njegovo kampanjo. Dejal je, da so se spopadali z ogromnimi izzivi, s katerimi se srečuje Nemčija vse od leta 1945, ter zmago leta 2021 označil za veliko čast in odgovornost. Prevzel je tudi odgovornost za slab izid na nedeljskih volitvah.
Iz EPP so po volitvah že sporočili, da bo nemška vlada pod Merzem zagotovila »potrebno vodenje v smeri močne Nemčije v močni Evropi«. Zaradi razpleta bodo evropski socialisti še bolj oslabljeni. Njihov najmočnejši politik bo španski premier Pedro Sánchez.
Friedrichu Merzu in konservativni CDU/CSU je že včeraj prek vladnega profila na družbenem omrežju x čestital za zmago tudi slovenski premier Robert Golob. »Gospodu Merzu želim hitro oblikovanje vlade. EU potrebuje močno Nemčijo pri spopadanju s številnimi in kompleksnimi izzivi današnje mednarodne skupnosti,« je zapisal.
Oglasil se je tudi ameriški predsednik Donald Trump. »Podobno kot v ZDA so se tudi ljudje v Nemčiji naveličali politike brez zdrave pameti, še posebej na področju energije in priseljevanja,« je zapisal na svojem družbenem omrežju truth social. Dodal je, da je to velik dan za Nemčijo in ZDA, ter pripisal: »Čestitke vsem – sledilo bo še veliko zmag.«
Z one strani Atlantika se je oglasil tudi Elon Musk. Kot je dejala Alice Weidel, iz AfD, ki je prejela 20,8 odstotka glasov, je bila zjutraj, ko je prižgala telefon, med klici in sporočili iz ZDA tudi osebna čestitka Elona Muska.
»Danes bom veliko telefonirala – komu, zdaj še ne bom razkrila. V Nemčiji smo mednarodno priznana sila. V stiku smo z vsemi stranmi, vključno s Trumpovo administracijo.« Tino Chrupalla, njen strankarski kolega, je nato vskočil in navdušeno dodal, da je tudi on dobil veliko sporočil s čestitkami, tudi od »dveh nemških reprezentantov, nekdanjih igralcev Bayerna iz Münchna«. Od koga natanko, ni povedal, bo pa zdaj zagotovo stekel lov za njuno identifikacijo, poroča Guardian.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na družbenem omrežju x čestital Merzu in zapisal, da je njegova zmaga jasno sporočilo nemških volivk in volivcev, ter poudaril, kako pomembna je ta za Evropo.
Francoski predsednik Emmanuel Macron se po poročanju STA veseli sodelovanja, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa poziva k čim hitrejšemu oblikovanju vlade. »Nemci so se odločili, zdaj pa morajo sestaviti vlado. Upam, da bodo to storili čim hitreje, saj moramo resnično nadaljevati odločanje tudi na evropski ravni, ki zahteva sodelovanje Nemčije,« je dejala Kallasova danes na srečanju zunanjih ministrov EU v Bruslju.
Predsednik evropskega sveta António Costa se veseli sodelovanja z namenom krepitve Evrope. Trenutno smo v času, polnem izzivov, je sporočil na družbenem omrežju x in izrazil prepričanje, da bo Evropska unija iz tega izšla okrepljena.
Čestitke so, še poroča STA, prišle tudi iz baltskih držav. Premieri Estonije, Litve in Latvije, Kristen Michal, Gintautas Paluckas in Evika Siliņa, so v ločenih objavah na družbenem omrežju x izrazili, da se veselijo sodelovanja.
Ni pa verjetnemu prihodnjemu kanclerju čestital madžarski premier Viktor Orbán, temveč je čestitko namenil vodji skrajno desne Alternative za Nemčijo, ki je na volitvah z dobrimi 20 odstotki glasov zasedla drugo mesto, Alice Weidel. »Ljudje v Nemčiji so v velikem številu glasovali za spremembe. Rad bi čestital Alice Weidel, ker je AfD podvojila število glasov,« je na omrežju x zapisal Orbán, čigar stranka Fidesz je bila v preteklosti del Evropske ljudske stranke tako kot nemški krščanski demokrati, a je leta 2021 iz nje izstopila.
V stranki Levica so v odzivu citirali docenta sociologije kulture in dolgoletnega prebivalca Berlina Gala Kirna, ki je zapisal, da bo »ob pričakovani koaliciji CDU/CSU in SPD prva lahko vedno grozila z razdorom koalicije in potencialnim sodelovanjem z AfD. Ne obeta se nič dobrega, saj pod (skrajno) desno usmeritvijo Nemčije, v kateri zahod vodi CDU/CSU, vzhod pa AfD, pričakujemo trumpizacijo in geopolitično radikalizacijo, še hitrejše oboroževanje in provojno ozračje, davčne olajšave za peščico bogatih in vlaganje v megakorporacije; se pravi sledenje ameriškemu modelu.«
Poražencev volitev da je veliko, je še zapisal Kirn, kot edino svetlo točko prihodnosti pa označil vzpon Levice, ki je dobila 64 sedežev, a so jo dva meseca pred volitvami mnogi že odpisali.
Pred Nemčijo je po predčasnih parlamentarnih volitvah težka pot sestavljanja koalicije, so po poročanju STA ocenili bruseljski analitiki. K temu bo pripomogla tako zmaga konservativne unije CDU/CSU, ki je bila manj prepričljiva od pričakovane, kot zgodovinski poraz najverjetnejših koalicijskih partnerjev socialdemokratov (SPD).
Pričakuje se, da se bosta obe strani skušali profilirati, sploh glede na razmere v državi in dosežene rezultate, je bilo slišati na okrogli mizi o nemških volitvah in prihodnosti Evrope v organizaciji bruseljskega think tanka Evropski politični center (EPC).
Takšnega mnenja je med drugim direktorica za evropske in globalne zadeve pri EPC Almut Möller. Po njenem prepričanju je grožnja skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) relevantna, zato bo unija verjetno skušala obdržati svojo držo glede migracij in tudi sicer bo skušala ostati bolj konservativna. Na drugi strani pa se bodo pri SPD spraševali, ali je po porazu njihova najboljša strategija koalicija z unijo. Verjetno bodo skušali zaostriti svoj profil.
Da bodo pogajanja težka, se strinja še analitik EPC Janis A. Emmanouilidis, ki je opozoril na razhajanja med tremi strankami CDU, CSU in SPD, med drugim na področju varnostne politike.
Po njegovi oceni so sicer zmagovalke volitev stranke z »obrobja«: AfD, Levica in Zavezništvo Sahre Wagenknecht, ki sicer ni prišlo v parlament. Pri tem pa Emmanouilidis opozarja, da glas za AfD ni le glas proti stari koaliciji. Podporniki AfD namreč verjamejo, da stranka nudi prave odgovore na izzive Nemčije. Posvaril je, da če se v trenutni politiki ne bo kaj spremenilo in ne bo nagovorila izzivov, se bo verjetno AfD na prihodnjih volitvah še okrepila.
Velika pričakovanja od prihodnje nemške vlade ima tudi Evropska unija. Möller iz EPC je ob tem izrazila prepričanje, da lahko Bruselj od koalicije CDU/CSU in SPD pričakuje odgovorne politične figure, ki razumejo resnost situacije, v kateri smo sedaj.
Na predčasnih volitvah 24. februarja so v parlament vstopile stranke CDU/CSU (28,5 odstotka), AfD (20,8 odstotka), SPD (16,4 odstotka), Zeleni (11,6 odstotka) in Levica (8,8 odstotka), pri čemer je volilna udeležba dosegla rekordnih 82,5 odstotka. CDU/CSU bo imela 208 sedežev, AfD 152, SPD 120, Zeleni 85 in Levica 64, medtem ko FDP in BSW nista presegli praga. Friedrich Merz, kanclerski kandidat CDU/CSU, je obljubil oblikovanje nove vlade do velike noči. Rezultati kažejo regionalne delitve: AfD je najmočnejša v vzhodnih deželah, CDU/CSU pa prevladuje na zahodu in Bavarskem. Večina volivcev si želi koalicijo med CDU/CSU in SPD.
Komentarji