Na nedeljskih volitvah v Nemčiji je pričakovano zmagala unija CDU/CSU. Po neuradnih izidih so se v parlament uvrstili konservativna unija CDU/CSU, skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), socialdemokrati (SPD), Zeleni in skrajno leva Levica. Volilna udeležba je bila 82,5-odstotna, je razvidno iz podatkov državne volilne komisije.

Novi kancler bo Friedrich Merz. Kaj njegova zmaga pomeni za Nemčijo in Evropo?

Že danes bo začel pogovore s SPD

Merz je danes dejal, da si bo po zmagi na nedeljskih parlamentarnih volitvah prizadeval za oblikovanje koalicije s socialdemokrati (SPD). Opozoril je, da je dober rezultat skrajne desnice na volitvah »zadnje opozorilo« za druge nemške stranke.

»Skupaj s socialdemokrati smo v položaju, da oblikujemo vlado. In točno to hočemo,« je Merz danes dejal na novinarski konferenci v Berlinu. Napovedal je, da bo že danes začel pogovore s predstavniki socialdemokratov. Cilj je, da hitro dobimo delujočo vlado, je poudaril.

Merz, kanclerski kandidat krščanske unije, je že v nedeljo dejal, da si želi vlado oblikovati do velike noči, torej do 20. aprila. Ker je že vnaprej napovedal, da ne bo šel v koalicijo s skrajno desnico, je bila najbolj logična koalicija s socialdemokrati (SPD), ki so na nedeljskih volitvah precej poslabšali rezultat in so dobili le 16 odstotkov glasov.

Skupaj bosta imeli stranki v bundestagu 328 od 630 sedežev, torej zadostno večino za oblikovanje vlade.

Klingbeil: žogica v rokah Merza

Vodja SPD Lars Klingbeil je sicer danes opozoril, da nikakor še ni gotovo, da bodo šli v vlado z Merzem. Odločili se bomo v prihodnjih tednih in mesecih, je dejal in dodal, da je žogica v rokah Merza, na koncu pa bo o vstopu v vlado odločalo članstvo stranke.

Socialdemokratski kancler Olaf Scholz je po slabem izidu stranke že sporočil, da ne bo sodeloval v pogajanjih za oblikovanje nove vlade, bo pa, kot je danes poudaril, v prehodnem obdobju do konca opravljal svoje naloge.

Vodja bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) Markus Söder pa je danes v Münchnu dejal, da imajo skupno odgovornost za oblikovanje vlade krščanski in socialni demokrati, da bi preprečili nadaljnjo krepitev skrajnih sil. »Če ne bo mogoče organizirati spremembe smeri, se bo Nemčija umaknila še bolj v skrajno desno,« je dejal.

Več denarja bo šlo v obrambo

Politico je analiziral nekaj področij, na katerih bi imel izid nemških volitev lahko velik vpliv. Eno od teh področij je obramba. Dva dni pred volitvami je Merz opozoril, da se mora Evropa pripraviti na možnost ameriškega umika podpore Natu, in obljubil razširitev nemške obrambne industrije. Ena od glavnih predvolilnih tem je bila, kako namerava Berlin dobiti denar za širjenje 100 milijard evrov vrednega proračuna za modernizacijo vojaške opreme. Povečanje proračuna je bilo dogovorjeno že pod vlado Olafa Scholza. 

Nemška energetska politika je bila zadnjih nekaj let usmerjena v pospešeno vlaganje v obnovljive vire energije, predvsem veter in sonce, gradnjo jedrskih reaktorjev in zagotavljanje oskrbe s plinom iz tujine, da bi se tako ognili odvisnosti od ruskih energentov. A čeprav se je Merzev CDU, kot poroča Politico, zavezal k dosledni uporabi obnovljivih virov energije, evropska desnica nasprotuje ciljem Evropske unije o zelenem prehodu. Prav tako je Merz izjavil, da bi ukinil zakon o energetski učinkovitosti stavb, kar bi lahko bil še en signal glede njegove zaveze zeleni evropski politiki. 

Nemški gospodarstveniki ostajajo skeptični glede trenutnega gospodarskega stanja, saj je Ifo indeks klime ostal pri 85,2 točk. Podjetja so nekoliko manj zadovoljna, čeprav se pričakovanja za prihodnost izboljšujejo. V predelovalni industriji in trgovini se razpoloženje izboljšuje, medtem ko se v gradbeništvu, kljub izboljšanju indeksa, pojavlja težava s pomanjkanjem novih poslov. V storitvenem sektorju je indeks padel, podjetja pa so še bolj negotova, zlasti v prometu in logistiki.

Zagotovo bo Merzeva vlada dajala manj poudarka boju proti podnebnim spremembam, kot ga je Scholzeva. Zmagovalec volitev je namreč že med predvolilno kampanjo poudarjal, da bo gospodarsko rast postavil pred vse drugo, hkrati pa se je zavzel za umik nekaterih zelenih predpisov Evropske unije. 

Nemčija bo skoraj zagotovo podprla učinkovit zakon za poenostavitev zelenih predpisov, ki ga namerava evropska komisija objaviti 26. februarja. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters

Nemčija bo skoraj zagotovo podprla učinkovit zakon za poenostavitev zelenih predpisov, ki ga namerava evropska komisija objaviti 26. februarja. Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) bo v Merzu dobila močnega zaveznika v največjem gospodarstvu Evropske unije. EPP se je, kot so izpostavili pri Politicu, že borila za omilitev pravil EU proti krčenju gozdov, a velikega uspeha pri tem (doslej) ni imela. 

Friedrich Merz je januarja na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal, da mora Nemčija preseči spor z Mercosurjem, in se zavzel za tesnejše sodelovanje s Francijo. Evropska unija in Mercosur, južnoameriški trgovinski blok, sta se decembra lani dogovorila o prostotrgovinskem sporazumu. Temu dogovoru je nasprotovala Francija, predsednik Emmanuel Macron je skušal Ursulo von der Leyen od njega celo odvrniti. 

Krščanski demokrat je poleg tega nakazal ostrejši odnos do Kitajske in poudaril, da je nemško gospodarstvo preveč odvisno od želja in pričakovanj Pekinga. Kakšen bo novi nemški pristop do trgovine in uvoza, bo najbrž odvisno od prihodnjih koalicijskih partneric. 

Zaustaviti deindustrializacijo

Kako bo novi kancler ustavil ukinjanje delovnih mest v industriji, ni jasno, vidi pa, kot je večkrat izjavil, digitalno preobrazbo kot ključ do industrijske prenove Nemčije. Za to, da bi državo spravil na prvo mesto med evropskimi tehnološkimi velikani, naj bi namenil 3,5 odstotka BDP za raziskave in razvoj do leta 2030, poseben poudarek naj bi dajal vesolju, kvantnemu računalništvu, umetni inteligenci in tehnologijam v oblaku. 

Bo pa zagotovo njegova zmaga udarec za podpornike uporabe konoplje, saj je CDU napovedala razveljavitev lanske delne dekriminalizacije konoplje. Merz je ta ukrep namreč okrivil za povečanje kriminala, povezanega z mamili.