Vmesna pot, a po volji oblastnikov

Kocka je padla v Palais Royal. Ustavni svet, ki ima sedež v Kraljevi palači, se je po več tednih stikanja glav v popolni diskretnosti pozno popoldne odločil za »vmesno« pot: pokojninske reforme, ki že mesece buri duhove v Franciji, ni niti v celoti ovrgel niti ni z njo popolnoma soglašal, ampak jo je problematiziral v šestih manj pomembnih točkah. Da bi se Francozi lahko zdaj vsaj malo demokratično pomirili, Emmanuel Macron pa bi tudi kolikor toliko umirjeno vladal naprej, ni verjetno, kajti člani ustavnega sveta so pritrdili upokojevanju pri 64 letih. Tega pa Francozi nočejo za nobeno ceno. 

Ustavni svet, ki mu predseduje nekdanji premier in zunanji minister Laurent Fabius, v njem pa sedi tudi nekdanji predsednik vlade Alain Juppé, je imel izjemno težko nalogo. Resda je preučeval, koliko je pokojninska reforma proceduralno skladna z ustavo (izpeljali so jo v okviru predloga zakona o popravkih v financiranju socialne zaščite, za hitrejši postopek in časovno omejeno debato je bil aktiviran člen ustave 47.1 ...) in podobno so analizirali še možnosti referenduma, pa vendar deveterica Modrecev, kakor jih poimenujejo, ni mogla preslišati večmesečnega protestniškega hrupa, kar razsajanja ulice. Na koncu mu niso podlegli, ampak so za povrhu odločili, da niti referendum iz skupne pobude, za katerega se zavzema leva koalicija Nupes, ni ustavno primeren, zato ga ne bo mogoče organizirati.

Nemirna ulica 

Francoske ulice so,že mesece nemirne in jezne, sentimenti do macronistične nepopustljivosti malone sovražni. Včerajšnje  proteste so resda označili za manj množične kot v zadnjih tednih, toda, sodeč po anketah in po prizorih, je protimacronističnega naboja ogromno in je vse ostrejši. Danes je bilo napeto že dopoldne, ko se je upiranje nadaljevalo z blokadami cestnih povezav v industrijski coni Rouena in Le Havra, denimo, eksplodirati pa utegne zvečer, zaradi odločitve ustavnega sveta. Temu številni Francozi a priori ne zaupajo, med protestniškimi slogani je bilo, recimo, brati, kako prihajajo ustavni svetniki iz istega sveta kot oblastniki.

Šibek predsednik, ki se zateka k sili

Toda po drugi strani so se pojavljala tudi ugibanja, koliko bi lahko usodo pokojninske reforme ter s tem demokracije in miru v Franciji določilo razmerje med predsednikom Emmanuelom Macronom in predsednikom ustavnega sveta Laurentom Fabiusom; tega je na to mesto leta 2016 postavil nekdanji predsednik države, socialist François Hollande, ne on ne Fabius pa ni z Macronom na isti liniji niti v prisrčnih odnosih. A med ustavnimi svetniki sta tudi dva nekdanja Macronova ministra Jacques Mézard in Jacqueline Gourault ter še kakšen zvest zaveznik macronizma.

Zadnja beseda

Po zadnjo besedo ustavnega sveta – ki se o pokojninski reformi ni opredeljeval vsebinsko, ampak je presojal ustavnost zakonodajnega postopka – so se zatekli sama vlada oziroma premierka Élisabeth Borne in prav tako opozicijski parlamentarci: skrajno desni Nacionalni zbor, na levi strani pa tako poslanci kot senatorji.

Današnji razplet je sprožil nemalo ogorčenja v opozicijski politiki, radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon, denimo, je komentiral, da je »ustavni svet bolj pozoren do potreb predsedniške monarhije kot suverenega naroda. Zato se boj nadaljuje in je treba povezati vse sile«. Sindikalisti so takoj zagrozili z odpovedjo že sprejetega povabila na sestanek z vlado in pozvali Emmanuela Macrona, naj ima vendarle sklepno besede: in naj na koncu ne razglasi zakona.