V nadaljevanju preberite: 

Splošni družbeno-politični vtis ni dober. Hočemo res domala vse zbanalizirali, razvrednotiti osnovne manire in univerzalno jasne besede, pokvečiti tudi temeljna dejanja težko prislužene demokracije? Jo bomo revolucionarno prevrnili, namesto da bi jo evolucijsko nadgradili?      

Politika, denimo francoska, in to vladajoča macronistična, kaže vse manj pripravljenosti na konsenz, na sporazume s političnimi nasprotniki in dogovor s široko javnostjo, ampak po novinarju in avtorju knjig, Francozu Anthonyju Cortesu (intervju z njim je objavljen na strani 13), kot cestni valjar tepta po družbi. V zadnjih mesecih se to nazorno vidi pri sprejemanju pokojninske reforme, pa tudi pri drugih vprašanjih, recimo okoljskih, glas ljudstva zanjo ne šteje kaj prida. Saj kje smo pa še videli, razen v orwellovski satiri, da bi lahko modro zavladali prašiči, četudi so se postavili na dve nogi?! Ko je francoskega predsednika Emmanuela Macrona pred tedni na kmetijskem sejmu v Parizu ogovoril zaskrbljeni okoljski aktivist ter ga razvneto spraševal, zakaj potiska družbo v ekološko brezno, ko pa vse znanstvene raziskave svarijo pred neizogibnimi kataklizmami, ga je prvi med Francozi označil za odraz državljanskega nasilja. Zabrusil mu je, da so njega na volitvah izbrali Francozi, »kdo pa je izvolil vas?« ... Politika se hoče postavljati vzvišeno nad državljane, ob tem pa paradoksalno uporablja vse bolj banalni slog pouličarjev. Ciniki bi pridali, da je tako zato, ker so tudi politiki v vedno večjem številu na hitro sneti s ceste ... Smo si pač zmeraj bolj podobni v najslabšem.