V nadaljevanju preberite:

Predsednik Emmanuel Macron se ne da. Naj je v javnosti še toliko odpora proti pokojninski reformi, ulice pa vedno znova preplavi tudi več kot milijon, celo trije milijoni Francozov, se vladajoča politika redno sklicuje na zmago na lanskoletnih volitvah. Naj ulica prevrne, kar je bilo ustoličeno z volilnimi skrinjicami?

O gonji proti pokojninski reformi smo se v ponedeljek pogovarjali s sociologom in politologom Manuelom Cervera-Marzalom, Parižanom, ki predava na univerzi v belgijskem Liègeu.

Kako slišite ves ta hrup, povezan s pokojninsko reformo? Je reforma nepravična, kakor trdijo nasprotniki, ali nujna, kakor vztraja vladajoča struja predsednika Emmanuela Macrona?

Ključni ukrep v tokratni pokojninski reformi je premik starostnega upokojevanja z 62 na 64 let. Da je reforma škodljiva, meni že krepka večina oziroma 70 odstotkov Francozov, medtem ko je bil ob začetku protestov pred dobrima dvema mesecema delež 60-odstoten. Večinsko jo zavračajo delovno aktivni, takih, ki delajo oziroma iščejo službo in nasprotujejo spremembam pokojninskega sistema, je kar 90 odstotkov. Edina kategorija prebivalstva, ki je reformi bolj ko ne naklonjena, so upokojenci. Povedno je, da jo složno zavračajo tudi vsi sindikati; tokrat se jim je uspelo povezati proti pokojninski reformi prvič po letu 1995. Nasprotovanja je toliko, da vlada ni hotela izpeljati glasovanja v narodni skupščini, saj se je zbala, da reforme ne bi podprlo dovolj poslancev.