Prebijanje ledu brexita

Bruselj – Pričakovanj, da bi pogajanja o prihodnjih odnosih EU in Združenega kraljestva lahko hitro napredovala, že tako ni. Prvi krog je bil sklenjen z ugotovitvijo glavnega bruseljskega pogajalca Michela Barnierja o resnih razhajanjih med stranema.

Nasprotja, v katerih na vsaki strani po različnih področjih deluje od 110 do 120 ljudi, so že pri temeljnih stvareh. Tako si želi Unija imeti prihodnje odnose urejene z enotno arhitekturo. Ogniti se želijo zapleteni ureditvi, kot jo ima Švica, ki vključuje kopico sporazumov.

Britanski pogajalci na čelu z Davidom Frostom na drugi strani želijo več sektorskih sporazumov z različnimi sistemi reševanja sporov. Enoten sistem bi med drugim omogočil Uniji, da bi laže ukrepala s kaznimi zunaj sektorja, v katerem bi se zgodile kršitve obveznosti.
 

Težko premostljive razlike

V prvih dneh pogajanj so se pokazale še tri težko premostljive razlike. Prva je vprašanje enakih pogojev konkurence, ki je povezano tako z državnimi pomočmi in davki kot s standardi na okoljskem, potrošniškem in socialnem področju. Po Barnierjevih besedah Britanci zavez o ohranjanju visokih standardov nočejo prevesti v sporazum.

Zapleta se pri vprašanju policijskega in pravosodnega sodelovanja – to zadeva, denimo, terorizem in pranje denarja –, saj London noče uporabljati evropske listine o človekovih pravicah in priznati vloge sodišču EU pri razlaganju prava EU.

Politično kočljivo je vprašanje ribištva, dostopa evropskih ladij do britanskih voda. Rok za rešitev iz neobvezujoče politične deklaracije, ki je bila sprejeta ob ločitvenem sporazumu, je 1. julij. Britanci ponujajo vzajemen dostop na podlagi enoletnih sporazumov, a v Bruslju temu nasprotujejo, češ da je to preveč zapletena in nepredvidljiva rešitev.

Unija bi v primeru nepopustljivosti Londona ukrepala na področju prodaje rib in ribjih izdelkov na trgu EU. »Trgovinski in gospodarski sporazum z Združenim kraljestvom bo moral vključevati uravnoteženo rešitev za ribištvo,« je bil odločen Barnier.

Poudarjanje suverenosti

Kar zadeva britansko poudarjanje suverenosti, denimo pri standardih za izdelke, je odgovoril, da nihče ne oporeka neodvisnosti Združenega kraljestva. Toda London mora »spoštovati našo lastno neodvisnost«. Unija zgolj tako kot London postavlja pogoje za odprtje svojega trga za izdelke in storitve.

Po tej logiki velja: manj ko bo britanskih odstopanj od standardov EU, s katerimi so bili kot članica že tako usklajeni, manj bo težav pri poteku trgovine. Z odstopanjem od standardov EU se bo okrepil tudi nadzor blaga v Združenem kraljestvu, med Velike Britanijo in Severno Irsko.

V očeh Bruslja je za zaupanje nujno, da Združeno kraljestvo spoštuje ločitveni sporazum, ki v posebnem protokolu ureja položaj Severne Irske. Navsezadnje ga tudi drugi partnerji Londona po svetu pozorno spremljajo, kako se vede in spoštuje podpisano. Barnier je opozoril, da na obeh straneh podcenjujejo posledice brexita, ki bodo nastopile 1. januarja (če res ne bo podaljšanja obdobja tranzicije).

Med drugim bo pri izvozu in uvozu treba opraviti carinske formalnosti, finančne ustanove iz Združenega kraljestva pa bodo izgubile pravico do čezmejnega opravljanja storitev.