Pirsingi in tatuji nekoč simbol upora, danes prestiž

Pred desetimi leti si je dal Benjamin Skubic narediti prvi pirsing, dve leti pozneje prvi tatu. Danes njegovo telo, ki je skoraj v celoti prekrito s črnilom, krasi deset pirsingov. Zaradi zanimanja za tovrstno ustvarjalnost je vedno več časa preživel v celjski Chebeli, studiu za pirsing in tetoviranje ter kavarni. Kasneje je tam tudi delal, prav tako je – sprva na stružnici starega očeta – izdeloval lesene uhane, tako imenovane pluge.

Ti so mu med drugim odprli vrata v svet nakita in pirsinga. V Berlin je odšel na dopust, hkrati pa dostavil svoje lesene uhane prijatelju Brianu, ki ga je spoznal na seminarjih za pirsinge in tatuje v Essnu. Tako je poleg oddiha dobil še ponudbo za službo. Čez nekaj mesecev se je vrnil v nemško prestolnico, v kateri prebiva že skoraj štiri leta. Začel je v prijateljevem studiu, septembra lani pa s part­nerjema tetovatorjema v solastništvu odprl studio High Contrast Tattoo & Piercing. V Berlinu, skoraj štirimilijonskem mestu, je ponudnikov tovrstnih storitev veliko, je povedal 28-letni sogovornik. »Smo v vzhodnem delu mesta, predelu Friedrichshain, kjer je samo v naši okolici pet, šest studiev za pirsing. Konkurenca je sicer kjerkoli v Berlinu.« Skubic ima srečo, da si je s pomočjo instagrama oziroma družbenih omrežij ustvaril bazo strank, ki se redno vračajo. Četudi je v Berlinu mogoče preživeti samo z znanjem angleščine, je poudaril, da mu stranke, odkar z njimi govori v nemščini, še bolj zaupajo.



Njihov studio izstopa po mladem kolektivu in modernem videzu.­ »Nismo šli v običajne 'scene', veliko studiev je izrazito tem­nih, mi imamo na primer zelene stene, saj smo hoteli, da bi to bil sproščen prostor, ne pa da te s sten gledajo lobanje.« Čeprav je vsak od treh partnerjev samosvoj umetnik, se skupaj promovirajo, si pomagajo in pridobivajo stranke. Ko stranka čaka na tetovažo, vmes pogleda vitrine, mogoče jo pritegne neki pirsing ter se odloči še zanj ­oziroma obratno.
 

Studio za zdaj ostaja zaprt

Skubic je priznal, da so bili prvi meseci po odprtju studia težki, vesel je bil, če je naredil pirsing ali dva na dan. »Preden smo zaradi ukrepov proti novemu koronavirusu zaprli studio, se je zdelo, da posel cveti. Na trgu smo bili nekaj mesecev, ljudje so nas spoznali, nekateri so celo že prišli zamenjat uhan. V najboljših dneh sem naredil po deset pirsingov, povprečje je od štiri do pet na dan.« Ne vedo, kdaj bodo lahko spet odprli trgovino oziroma studio. Dodal je, da v uporabi zaščite oziroma higieni ne vidi težav. »Tetovatorji in pirserji vedno nosimo rokavice in zaščitne maske. Kaj pa frizerji in maserji? Ti so denimo dlje v stiku s strankami. Večjo težavo vidim v tem, da bi bilo v našem studiu težko ohraniti predpisano varnostno razdaljo.«

 

Pirsingi so nekaj običajnega

Pandemija covida-19 je pokazala, je poudaril Skubic, da so pirsingi in tatuji nekaj, česar človek dejansko ne potrebuje. Druge stvari so veliko bolj pomembne. V svojem slengu, polnem angleških besed, je nadaljeval, da veliko ljudi morda to še vedno dojema kot neko underground sceno, kar seveda več ni. »Če sta bila pirsing in tatu včasih znak upora, nosili so jih denimo pankerji, sta v modernem svetu mainstream, morda celo luksuz. Če si nekdo tetovira celo roko – tako imenovani sleeve –, lahko za to odšteje več tisoč evrov, kar ni malo. Prav tako si nikoli ne bi mislil, da bodo nov trend pirsing uhani iz pravega zlata.« Vstavijo pravo, 12- in 18-karatno zlato. Skubic je odprl tudi podjetje Aurum piercing, ki bo v Sloveniji in Nemčiji prodajalo zlato za studie in stranke s pirsingi.


 

Nobeno mesto ga ne more presenetiti

Pirsingi so nekaj običajnega, je prepričan sogovornik, ki opaža, da ima tudi v Sloveniji že »vsak drugi« preboden del telesa: bodisi ušesne mečice ali hrustanec bodisi nos ali popek. Trendi se seveda spreminjajo, a tudi vračajo. Pred leti, ko je začel s plugi, so bile razširjene mečice trendovske, zdaj se zanimanje počasi vrača. »Podobno opažam pri pirsingih: enkrat so popularni v nosu, drugič v popku, tretjič v obrvi.« Še vedno pa prebode največ ušesnih mečic in nosov. Pravzaprav je bil prvi pirsing, ki ga je naredil, v nosu – septum.

»Septumi so zame še vedno izziv, saj je to eden od delov telesa – prebosti je treba nosni pretin –, o katerem ne vem, ali je vse v redu, dokler ne vstavim nakita. Vedno obstaja možnost, da bo pirsing postrani.« In katero je najbolj nenavadno mesto, ki ga je prebodel? Osemindvajsetletni sogovornik je povedal, da je verjetno naredil že vse. »V prejšnjem studiu v predelu Schönenberg, znanem kot gejevska četrt, sem dobil veliko izkušenj s pirsingi na oziroma v intimnih predelih. Res dobra izkušnja.« Ne verjame, da bi ga lahko kakšno ­mesto še presenetilo. Raje ima ­izzive, ko je telo, uho, nos oziroma del telesa malce drugačen, pirsing pa mora na koncu biti ­pravilen, lep.



Kdo so njegove stranke? Skubic je povedal, da je to odvisno od tega, kaj objavljaš na družbenih omrežjih. Všeč so mu denimo projekti na ušesih, zato ima trenutno večjo žensko populacijo strank. Med njimi je največ starih od 25 do 35 let, a pridejo tudi mlajše in starejše. »Nikoli si ne bi mislil, da bom v Berlinu prebodel toliko ušesnih mečic, pirsam tudi petdeset, šestdeset let stare ljudi, ki prej nikoli niso imeli uhanov v ušesu.« Skubic, ki sicer ne ve, kam ga bo pot zanesla čez pet let, je poudaril, da je Berlin trenutno pravo mesto zanj. Po njegovem sicer Berlin ni Nemčija, težko ga je primerjati s katerimkoli drugim mestom. Zaljubil se je v sproščenost Berlinčanov ter njihovega odprtega duha. »Tu ni obsojanja, kakšen hodiš naokrog oziroma kako izgledaš. Res je mesto, odprto za vse.«